1. Kos, Tine, slovenski kipar, *29.1.1894 Češnjice pri Moravčah, †4.4.1979 Ljubljana; ustvarjal v žgani glini, lesu, bronu in kamnu, predvsem portrete in akte, malo ter spomeniško plastiko; v obdobju med obema vojnama je nastalo več nagrobnih spomenikov in cerkvene plastike; pogosta je motivika iz kmečkega in delavskega življenja. Kosovo kiparstvo je bilo v začetku pod vplivom secesije in ekspresionizma ter nove stvarnosti; po osvoboditvi modeliral v znamenju socrealizma. 1950 Prešernova nagrada.
Sorodna gesla: Kostanjevica na Krki | Novo mesto | slovenska umetnost2. Kos, Janko, slovenski literarni zgodovinar, sin T. Kosa, *9.3.1931 Ljubljana; profesor na Filozofski fakulteti, član SAZU (izredni 1977, redni 1983); posveča se prešernoslovju (Prešernov pesniški razvoj, 1966, Prešeren in evropska romantika, 1970, Prešeren in njegova doba, 1991, Neznani Prešeren, 1994), primerjalni literarni zgodovini (Primerjalna zgodovina slovenske literature, 1987), sistematizaciji in periodizaciji literarnih obdobij, smeri in tokov (Romantika, 1980, Razsvetljenstvo, 1986, Predromantika, 1987, Postmodernizem, 1996), morfologiji, aksiologiji in tipologiji (Literatura, 1978, Morfologija literarnega dela, 1981, Očrt literarne teorije, 1983, Literarne tipologije, 1989). Raziskuje tudi metodologijo literarne vede in izpopolnjuje duhovnozgodovinsko metodo. Analitične uvode iz zbirke Sto romanov nadgradil z zgodovinsko teoretsko študijo Roman (1983), razprave o slovenski liriki in antologije pa z Liriko (1993).
Dostopnost