polopice (Prosimiae), oblikovno bogat podred prvakov s tremi delnimi redovi: 1. lemurji; 2. loriji in sorodniki (oboji so polopice z nosno zrcalino ali Strepsirhini); 3. nartničarji (polopice brez nosne zrcaline ali Haplorhini). 1. Lemurji (Lemuriformes), pet družin z 12 rodovi in 21 vrstami (mdr. dolgoprstež, indri, makiji), živijo samo na Madagaskarju in Komorih; dolžina brez repa 11 cm (mišji maki) do 80 cm (indri); teža 50 g (mišji maki) do 7000 g (indri); večinoma dolg gobec, dolg in košat rep (razen pri indriju); štirje spodnji sekalci in oba podočnika sestavljajo skoraj vodoraven glavnik, ki ga uporabljajo kot čistilec, poleg tega uporabljajo kot čistilni krempelj tudi drugi prst na zadnjih nogah. Dnevne vrste redke; pri nočnih vrstah velike oči s plastjo, ki močno odbija svetlobo (tapetum lucidum). Drevesne živali, dobri plezalci in skakalci; živijo večinoma v družinskih skupinah, hranijo se predvsem z rastlinami, posamezno tudi z žuželkami in manjšimi vretenčarji; 2. loriji in sorodstvo (Lorisiformes), dve družini (loriji, uhati makiji) s petimi rodovi in desetimi vrstami v Afriki in j. Aziji; dolžina brez repa 11 cm (pritlikavi galago) do 37 cm (čokati lori); teža 50 g (pritlikavi galago) do 1600 g (veliki galago, poto); dolžina repa pri galagih 16 cm (pritlikavi galago) do 46 cm (veliki galago), pri lorijih 0 cm (vitki lori) do 7 cm (poto); razmeroma kratek gobec; sprednji del spodnje čeljusti kot »zobni glavnik«; nočne drevesne živali z velikimi naprej obrnjenimi očmi z odsevno plastjo; rastlinska in živalska hrana; 3. nartničarji (Tarsiiformes), ena družina (Tarsiidae) z enim rodom in tremi vrstami; dolžina brez repa 12 cm (filipinski nartničar) do 13 cm (sundski nartničar); dolžina repa 22 cm (sundski nartničar) do 24 (sulaveški nartničar); teža 120 g (sundski, sulaveški nartničar) do 160 g (filipinski nartničar); samo v jv. Aziji. Dejavni v mraku in ponoči, drevesne živali z okroglo glavo, ki jo lahko obračajo do 180°, velikimi očmi in zelo podaljšanimi zadnjimi nogami.
Dostopnost