• Išči po:
Češka (Česko, uradno ime Česká republika, Češka republika), država v srednji Evropi, meji na Nemčijo, Poljsko, Slovaško in Avstrijo.

časovni pas srednjeevropski čas
površina 78.866 km2, razdalja S–J 270 km, V–Z 450 km
prebivalstvo 10,3 mln., 130 preb./km2, letna rast –0,1 %, življenjska doba 75 let
glavno mesto Praga, 1,2 mln. preb., 190–380 m nad morjem, v osrednjem delu Češke, na obeh straneh reke Vltava
upravna razdelitev 7 regij in okrožje glavnega mesta Praga
članstvo v organizacijah OZN (od 1993), OVSE, OECD, Svet Evrope, NATO, EU (od 2004)
uradni jezik češki
denarna enota krona (oznaka CZK)


Naravne razmere
Češka leži na evropskem razvodju med Severnim in Baltskim morjem na SV in S ter Črnim morjem na JV. Zahodni del države, to je Češka v ožjem pomenu, je v porečju Labe s pritoki (Bílina, Ohře, Vltava, Jizera), ki se izliva v Severno morje. Vzhodni del države, to je Moravska, je v porečju Morave s pritoki (Dyje, Bečva), ki se izliva v Donavo. Samo skrajni sv. del države na območju Ostrave z manjšimi ozemlji ob češko-poljski meji je v porečju Odre, ki se izliva v Baltsko morje. Češka in z. del Moravske spadata pod Variskide (Češki masiv), ki so nastali v mlajšem paleozoiku ob hercinski orogenezi. Obrobna sredogorja (Sudeti, Češko rudogorje, Češki gozd, Šumava, Moravska planota) iz globočnin in metamorfnih kamnin obdajajo kotlinast in gričevnat svet v osrednjem delu Češke. Zahodni Karpati, ki spadajo pod mladonagubana gorovja, nastala ob alpidski orogenezi, segajo iz na V ležeče Slovaške delno še na Moravsko. Največ ravnega površja je na ožjem Češkem v Češki kotlini ob Vltavi in Labi (Češka), na Moravskem pa ob Moravi in njenih pritokih (Moravska). Moravska je gričevnata pokrajina, ki jo sestavljata večji kotlini pri Brnu in Olomoucu.
Vsa država ima celinsko podnebje, ki bi ga lahko označili tudi kot srednjeevropsko. Obrobna sredogorja varujejo kotline na Češkem in Moravskem pred zimskimi vdori mrzlega zraka. Na najbolj gosto naseljenih območjih na dnu kotlin se tako povprečna januarska temperatura večinoma ne spusti pod –2 ali –3 °C, na višjih območjih obrobnih sredogorij pa seže tudi do –6 ali celo –8 °C. Julija se povprečna temperatura v kotlinah dvigne na ok. 19 °C. Najtoplejši kraji so na J Moravske ob avstrijski in slovaški meji. V kotlinah je povprečno 500–600 mm padavin. Na hribovitem območju je padavin več, največ v Krkonoših (več kot 1600 mm). Največ padavin je poleti, kar je sicer značilno za celinsko podnebje.
Kljub velikim posegom človeka v vegetacijsko odejo je še ohranjeno naravno rastje. Na J Moravske prevladujejo hrastovi gozdovi, v kotlinah osrednje Moravske in Češke hrastovi in bukovi gozdovi, v višjih legah pa je med listavci čedalje več iglavcev (bor, smreka in jelka). Na najbolj sušnih območjih na J Moravske je ponekod še vedno nekdanje stepsko rastje. Problem uničevanja okolja in umiranja gozdov je v Češki med najbolj perečimi v Evropi, saj je država dosegla zelo visoko stopnjo industrializacije z dokaj zastarelo tehnologijo. Najbolj uničeno je okolje ob vznožju Češkega rudogorja, v mestih Liberec, Praga, Plzeň, Pardubice, Brno in Ostrava. Številna hribovita območja so zato zaščitena. Med njimi je najpomembnejši narodni park v Krkonoših, ustanovljen 1963.

Prebivalstvo
Najbolj gosto naseljena območja so Praga, Plzeň, Brno in Ostrava, ki so hkrati največja industrijska središča. Prebivalci so večinoma češke narodnosti. Večina sudetskih Nemcev je ob koncu druge svetovne vojne zapustila državo, nekaj jih je ostalo le na Z države. Na nekaterih območjih živi tudi priseljeno slovaško prebivalstvo, vendar ga ni nikjer več kot 10 %. V okolici Ostrave živi poljska manjšina. 1991 je bilo 94 % prebivalcev Čehov, 3 % Slovakov in 3 % drugih (Poljakov, Nemcev, Madžarov, Romov, Ukrajincev idr.). 30 % prebivalcev je rimskokatoliške vere, 8 % je protestantov, 3 % husitov in 40 % neverujočih. 1990 so sprejeli zakon o svobodi izpovedovanja vere in nevmešavanju države v cerkvene zadeve. V mestih živi 76 % prebivalcev. Splošna šolska obveznost je od 6. do 16. leta, od 1989 spet ustanavljajo zasebne in konfesionalne šole. 20 visokošolskih ustanov, med njimi šest univerz; najstarejša je Karlova univerza v Pragi, ustanovljena 1348.

Državna ureditev
Češka državna ureditev je med demokratizacijskimi procesi konec 80. let doživela velike spremembe. Še preden je nekdanja češkoslovaška država razpadla na današnji samostojni državi, so iz državnega imena črtali označitev socialistična, iz ustave pa vodilno vlogo KP. Z novo ustavo 1993 je Češka postala samostojna država. Današnja češka država je parlamentarna republika, na čelu katere je državni predsednik (od 2.2.1993 Václav Havel). Vlado vodi premier (od 1.1.1993 Václav Klaus). Parlament sestavljata predstavniški dom z 200 člani in senat z 81 člani. Državnega predsednika vsakih pet let voli parlament. Splošna vojaška obveznost traja 18 mesecev (prej 24).

Gospodarstvo
Češko gospodarstvo se je moralo po 1990 preusmeriti iz nekdanjega centralnoplanskega po sovjetskem zgledu v tržni sistem. Češka je bila pri tem ena najuspešnejših med nekdanjimi socialističnimi državami. Ta prehod še ni končan. S spremembo vrste določb v ustavi in drugih zakonih je bil 1990 pripravljen program prehoda v tržno gospodarstvo. Po odpravi subvencij na številnih področjih – pri osnovnih življenjskih sredstvih, energiji, stanovanjih in javnem prevozu – so v začetku 1991 popolnoma sprostili cene, kar je povzročilo znatno povečanje življenjskih stroškov. Bistvo vseh novih ukrepov je privatizacija podjetij, poteka pa tudi proces denacionalizacije in privatizacije kmetijskih zemljišč, ki so bila do nedavnega vsa v družbeni lasti. Med poljedelskimi kulturami so najpomembnejše pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, krompir, sadje in zelenjava. Najpomembnejša kmetijska območja so v večjih kotlinah. Na Z Češke gojijo tudi hmelj, na J Moravske pa vinsko trto. V živinoreji prevladujeta govedoreja in prašičereja. Gozdarstvo je značilno za nekoliko višja območja. Močna in na številnih področjih zastarela industrija se naslanja na nekatera pomembna domača nahajališča surovin: rjavi premog pod Češkim rudogorjem, črni premog na območju Ostrave, imajo tudi nekaj svinca, cinka, kositra in volframa. Na J Moravske so manjše zaloge nafte in zemeljskega plina. Na več območjih kopljejo surovine za keramično industrijo in industrijo gradbenega materiala. Najpomembnejše industrijske panoge so strojna, železarska in jeklarska, kemijska, steklarska, keramična, obutvena, živilska in tekstilna, elektroindustrija ter industrija motornih vozil. Med industrijskimi proizvodi slovi zlasti češki porcelan, ki ima v državi dolgo tradicijo. Bogato tradicijo ima tudi pivovarništvo. Najpomembnejša industrijska območja so Praga, Plzeň, Brno, Ostrava in vznožje Češkega rudogorja.
Izvažajo predvsem stroje, kemijske izdelke in živila, uvažajo pa nafto in zemeljski plin. Glavne trgovinske partnerice so Nemčija, Slovaška, Rusija, Avstrija in Italija.
Prometno omrežje je dobro razvito. Večina tovornega železniškega prometa poteka med industrijskimi središči ob vznožju Češkega rudogorja, Prago in Ostravo. Med cestnimi povezavami je najpomembnejša avtocesta Praga–Brno–Bratislava. Najpomembnejše letališče je mednarodno letališče v Pragi.
Po demokratizaciji in sprostitvi mejnih formalnosti se je zelo povečal turistični promet. Praga je postala eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev v Evropi. Mesto so zelo lepo obnovili, prenavljajo pa tudi druga mesta. Poleg Prage imajo daljšo turistično tradicijo predvsem zdravilišča ob vznožju Češkega rudogorja (Karlovi Vari, Mariánské Lázně, Teplice), za turiste pa so privlačni tudi pogorje Krkonoši in številni kulturni spomeniki po državi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 56,2 mlr. USD, 5480 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 5 %, industrija 41 %, storitvene dejavnosti 54 %
uvoz (2000) 37,4 mlr. USD
izvoz (2000) 32,7 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 24,6 mlr. USD


Zgodovina
Čehi, ki so od konca prve svetovne vojne do 1993 živeli skupaj s Slovaki (Slovaška) v enotni češkoslovaški državi, so imeli do 20. st. ločeno zgodovino. Ob koncu prve svetovne vojne in po razpadu Avstro-Ogrske so se Čehi in Slovaki prvič lahko osamosvojili. 1916 sta T. G. Masaryk in E. Beneš v Parizu ustanovila Češki narodni svet. 30.5.1918 je Masaryk s predstavniki Slovakov v Pittsburghu v ZDA podpisal pogodbo o združitvi obeh narodov v enotno češkoslovaško državo. 28.10.1918 so v Pragi razglasili češko samostojnost. Dva dni pozneje so se za zvezno državo s Čehi izrekli tudi Slovaki. Masaryk je bil na narodnem zborovanju izbran za predsednika. To funkcijo je opravljal do 1935. Masaryk in zunanji minister Beneš, ki je bil od 1935 državni predsednik, sta se v zunanji politiki naslonila na Francijo in Veliko Britanijo (mala antanta). Država se je soočala predvsem s problemom številnih manjšin. Sudetski Nemci so zahtevali enakopravnost, na drugi strani pa so se Slovaki, ki jih je vodil A. Hlinka, čutili prevarane. Ko je v Nemčiji 1933 oblast prevzel Hitler, je češka vlada ostro nastopila proti obema nacionalnima strankama sudetskih Nemcev (Nemška nacionalsocialistična stranka, Nemška nacionalna stranka). Na novo ustanovljena Sudetskonemška stranka K. Henleina, ki se je zavedala Hitlerjeve premoči, je najprej hlinila zvestobo državni ustavi, pozneje pa izsilila priključitev k Nemčiji. 1935 je Češkoslovaška z ZSSR sklenila pakt proti Nemčiji. Z münchenskim sporazumom 29.9.1938 med Hitlerjem, Mussolinijem in Chamberlainom je Nemčija zasedla sudetske dežele v Češkoslovaški. Država je morala nekaj ozemlja odstopiti tudi Madžarom in Poljakom. Tako je izgubila ozemlje, ki ga je naseljevalo 4,750.000 preb. Oktobra 1938 je Beneš odstopil, nasledil ga je Hácha. 14.3.1939 je Slovaška postala samostojna, Hitler pa je dva dni pozneje vkorakal v Prago in iz ostanka države ustanovil češko-moravski protektorat. Z izbruhom druge svetovne vojne so se v Londonu pod vodstvom pregnanega Beneša začela prizadevanja za novo češkoslovaško državo. Po uspelem atentatu na Hitlerjevega namestnika na Češkem in Moravskem R. Heydricha maja 1942, ki so ga pripravili v Londonu, so se nacisti strahotno maščevali in med drugimi uničili češko naselje Lidice pri Pragi. Po koncu druge svetovne vojne se je moralo na temelju potsdamskega sporazuma iz države izseliti ok. 2,5 mln. Nemcev. 1945–48 je bil državni predsednik Beneš, predsednik vlade pa K. Gottwald. Februarja 1948 se je končalo kratko obdobje povojnega parlamentarizma in država se je preobrazila v ljudsko republiko po sovjetskem zgledu. Češkoslovaška republika se je preimenovala v Češkoslovaško socialistično republiko. Po obdobju stalinističnega režima se je 1968 pod vodstvom tedanjega partijskega voditelja A. Dubčka začelo reformistično gibanje, t. i. praška pomlad, ki je težilo k demokratizaciji partije, države in gospodarstva. 20.–21.8.1968 so ta proces nasilno prekinile vojaške sile Varšavske zveze, ki so vkorakale v Prago. Pod vodstvom novega partijskega voditelja G. Husáka (od 1975 je bil tudi državni predsednik) so ponovno vzpostavili nekdanji togi sistem, ki je zatrl gibanje za državljanske pravice Listina 77. Na ta sistem niso bistveno vplivale niti reforme sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova v 80. letih niti zamenjava partijskega voditelja Husáka z gospodarskim reformatorjem M. Jakešem 1987. Težnje po demokratizaciji pa so se krepile med prebivalci. Demonstracije, ki so se začele 1988 ob 20. obletnici okupacije Češkoslovaške in ki so jih še podžigali tedanji demokratizacijski procesi na sosednjem Poljskem in Madžarskem, so pripeljale do t. i. žametne revolucije, ko je morala partija sestopiti z oblasti. Prepovedali so njeno vodilno vlogo ter načela marksizma in leninizma pri izobraževanju. Odprli so državne meje in odpravili vizume za potovanja v tujino. KP je obsodila vdor sil Varšavske zveze 1968. Pod pritiskom Državljanskega foruma in drugih skupin, ki so se borili za državljanske pravice, je padla tudi vlada. Husák je odstopil kot državni predsednik, nasledil ga je V. Havel. Aprila 1990 so razpustili Nacionalno fronto in Češkoslovaška se je preimenovala v Češko in slovaško federativno republiko. Državljanski forum je svoje uspehe potrdil na parlamentarnih in lokalnih volitvah junija 1990. Predsednik zveznega parlamenta je postal Dubček. Julija 1990 so Havla ponovno izvolili za predsednika. Češkoslovaška je spet vzpostavila prijateljske odnose s številnimi državami. Na notranjepolitičnem področju pa so se povečevala trenja med Čehi in Slovaki in 1.1.1993 se je država mirno razdružila. Po parlamentarnih volitvah junija 1996 je predsednik vlade ostal V. Klaus. Ob aferi zaradi podkupovanja v njegovi stranki se je konec 1997 odrekel mestu predsednika vlade; zamenjal ga je Josef Tošovski. Na parlamentarnih volitvah junija 1998 je zmagala socialdemokratska stranka Miloša Zemana. Ta je sklenil poseben sporazum z Državljanskim forumom in mu v zameno za podporo prepustil položaje v parlamentu. Aprila 1999 Češka postala članica NATA. Na volitvah junija 2002 je spet zmagala socialdemokratska stranka. Premier je postal V. Špidla, parlament pa za predsednika izvoli V. Klausa (2003). 1.5.2004 Češka postane članica EU, julija 2004 pa je Špidlo nasledil strankarski kolega S. Gross.

Umetnost: češka glasba, češka književnost.

Sorodna gesla: Beneš, Eduard | Češka | češka glasba | češka književnost | Češki masiv | Češkoslovaška | Dubček, Aleksander | Gottwald, Klement | Gross, Stanislav | Havel, Václav | Heydrich, Reinhard | Hlinka, Andrej | Husák, Gustav | Klaus, Václav | Lidice | Listina 77 | mala antanta | Masaryk, Tomáš Garrigue | Moravska | Slovaška | Slovaška | srednja Evropa | Špidla, Vladimir


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek