cerkveno premoženje, vse cerkvene lastninske in uporabne pravice ter terjatve (predvsem zemljiško in kapitalsko premoženje, dohodki od davkov in dajatve članov, pravice do storitev države). Že v prvih stoletjih so krščanske skupnosti imele premoženje, ki so ga upravljali škofje. V srednjem veku so nastale različne cerkvenopravno opredeljene oblike cerkvenega premoženja, ki jih v katoliški Cerkvi razlikujejo še danes: premoženje cerkvenih ustanov, tj. cerkveno premoženje v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem cerkvenih stavb; premoženje iz beneficijev ali nadarbin; premoženje korporacij (premoženje stolnih kapitljev ali samostanov); premoženje iz volil (volila, vezana na določen namen). S sekularizacijo so Cerkve izgubile del cerkvenega premoženja.
Dostopnost