optični sistem, 1. tehnika:skupek optičnih elementov (npr. leče, zrcala, zaslonke) v optičnih napravah (npr. mikroskopu, daljnogledu, kopirnem stroju, fotoaparatu, snemalnih kamerah).
Sorodna gesla: dejavna optika | katadioptrični sistem | ortoskopski sistem | pankratski sistem | sistem | varioptika2. fizika:priprava za opravljanje poskusov in meritev. Navadno ima tri sklope: 1. vir svetlobe (laser, živosrebrno, plinsko ali volframsko svetilko, svetlečo diodo); 2. elemente za usmerjanje in oblikovanje svetlobe (leče, zrcala, zakasnilne plošče, polarizatorje); 3. merilno napravo (merilnik svetlobnega toka, analizator, spektrometer, merilnik trajanja svetlobnih impulzov). Navadno so lastnosti dveh sklopov znane, lastnosti tretjega pa se merijo. Zahtevnejši optični sistemi so nameščeni na optično klop, ki zmanjša vplive mehanskih nihanj iz okolice in razmikanje optičnih elementov zaradi spremembe temperature.