klopni meningoencefalitis (centralnoevropski encefalitis), virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenaša navadni klop. Povzročitelj je virus iz rodu Flavivirus. Značilna bolezen poteka v dveh fazah. Za prvo obdobje (1–8 dni) je značilno slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol, vročina, bljuvanje, driska. Po prostem obdobju (1–20 dni) nastopi drugo obdobje bolezni, ko se pojavijo prizadetosti osrednjega živčevja kot akutni meningitis, meningoencefalitis ali meningoencefalomielitis. Klopni meningoencefalitis se pojavlja sezonsko (maj–oktober). Obolevajo pogosteje moški kot ženske, večinoma med 20. in 39. letom. Človek se okuži z vbodom okuženega klopa, z uživanjem okuženega mleka, možna pa je tudi laboratorijska okužba. Inkubacijska doba traja povprečno 7–14 dni. Bolezen večinoma poteka blago, smrtnost je nizka, po encefalitični in encefalomielitični obliki so pogoste posledice: glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, poslabšanje sluha in vida, razl. psihične motnje. Zdravljenje je simptomatsko; bolnik naj počiva in po potrebi dobiva analgetike in antipiretike. Če nastopijo ohromelosti, je potrebna zgodnja rehabilitacija in ustrezna fizioterapija. Preprečevanje okužbe: zaščita pred vbodom klopa, uživanje toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov, pasivna in aktivna imunizacija (cepljenje). V Sloveniji je incidenca klopnega meningoencefalitisa največja na ljubljanskem in celjskem območju. Cepljenje je obvezno za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe (npr. gozdarski delavci). Sorodna, vendar blažja oblika bolezni (ruski pomladno-poletni meningoencefalitis) se pojavlja v v. Evropi.
Dostopnost