Einstein-de Haasov pojav [ájnštajn-∼ hás- ∼], pojav, pri katerem se zaradi spremembe zunanjega magnetnega polja spremeni vrtilna količina feromagnetnega telesa; dokazuje, da sta paramagnetizem in feromagnetizem posledici spinov elektronov (lastne vrtilne količine) in ne njihovih tirnih vrtilnih količin. Pojav sta 1915 odkrila A. Einstein in W. J. de Haas. Prosto obešeno feromagnetno telo se je po spremembi magnetnega polja rahlo zasukalo; iz zasuka lahko izračunajo žiromagnetno razmerje elektrona (žiromagnetni pojav). Nasprotno Barnettov pojav.
Dostopnost