zvočna sinteza, postopki za umetno ustvarjanje zvoka. Sodobne naprave za zvočno sintezo so predvsem sintetizatorji zvoka. V njih mikroprocesor z veliko hitrostjo računa vrednosti, ki mu jih predpisuje program. Tako dobljeno zaporedje digitalnih števil teče v digitalno-analogni pretvornik; ta na izhodu izdela ustrezni analogni električni signal. Tega ojači ojačevalnik, nato pa ga zvočnik pretvori v zvok. Ker je hitrost sodobnih mikroprocesorjev (do 3 GHz) precej višja od frekvence zvoka (20 Hz–20 kHz), ima mikroprocesor dovolj časa, da natančno izračuna obliko signala. Poleg osnovne frekvence zvoka lahko upošteva še njegovo barvo, glasnost, hitrost pojemanja, obenem pa lahko združi ali zmeša več zvokov. Nekatere naprave lahko zapisani zvok transponirajo (spremenijo tonaliteto), pospešijo ali upočasnijo.