socialni sistem, temeljni pojem sodobne sociologije, ki se uporablja za analizo vseh sistemskih povezav v družbenem življenju. Sodobne družbe sestavljajo številni, zelo razl. sistemi, ki posegajo drug v drugega in se prekrivajo – od majhnih skupin, npr. družine, soseske, šole, občine, društva, do večjih tvorb, kot so država, cerkve, stranke, zveze, industrijska podjetja, vojska. Če izhajamo iz starejše dvojne delitve na skupnost in družbo (F. Tönnies), obstajata tip majhne skupine (primarna skupina) in tip združenja. Razlikujeta se po »tipični« velikosti (majhna/velika), stopnji poznavanja med udeleženimi, vrsti odnosov (neformalni, zaupnejši odnosi v primerjavi s formalnimi, instrumentalnimi, ciljno usmerjenimi) in po strukturi: prevlada spremenljive strukture, povezane z osebnostjo in odvisne od razmerij moči (moč), v nasprotju s formalno, trdnim pravilom podrejeno organizacijo s trdno oblastno strukturo. Teorija socialnega sistema razlikuje tri sektorje: kulturnega, personalnega, socialnega. Kulturni sistem zajema vse kategorije in vrednote, ki rabijo za usmerjanje in uravnavanje vedenja udeleženih (norma, vloga); personalni sistemi so nosilci vedenja, ki ga spodbudijo motivacije in želi ciljno usmerjeno zadovoljevati potrebe v okolju. Socialni sistem v ožjem pomenu je skupni učinek hkrati uravnavanega in motiviranega ravnanja udeleženih. Ta model socialnega sistema omogoča, da se osvetli struktura množice realnih tvorb (socialna struktura) in analizirajo soodvisnosti med kulturnimi, socialnimi in personalnimi sistemi, s čimer se poleg sociologije ukvarjata še socialna psihologija in socialna antropologija.
Dostopnost