kanon ([kánon], grško, ‘pravilo’), 1. splošno:vodilo, navodilo; seznam, razvid.2. krščanska Cerkev:1) spisi Svetega pisma, ki jih je po katoliškem nauku navdihnil Bog in so zato obvezujoči v veri (nasprotno apokrifi); kanonske tabele, tabele s številkami odlomkov evangelijev, po katerih je bilo mogoče najti enaka ali podobna besedila; v srednjeveških knjigah so stale pred evangeliji in so bile navadno bogato okrašene. 2) v mašni liturgiji evharistične molitve (od reforme 1968 so na voljo štiri). 3) seznam svetnikov (kanonizacija; razglasitev za svetnika).
Sorodna gesla: aklamacija4. glasba:najstrožja oblika melodičnega posnemanja (imitacija), pri kateri vsi glasovi v časovnih presledkih izvajajo isto tonsko zaporedje, ki se lahko pojavlja v obliki rakovega postopa, obrnitve, kot časovno podaljšano (avgmentirano) ali skrajšano (diminuirano).
Dostopnost