arbitraža [francosko], 1. pravo:posebno nedržavno razsodišče, ki sta mu stranki s sporazumno pogodbeno voljo zaupali, naj namesto sodišča odloči v sporu o njunih medsebojnih pravicah in obveznostih. Arbitražni postopek je urejen v zakonu o pravdnem postopku. Naloge arbitraže v konkretnem sporu opravljajo arbitri, praviloma trije: po enega izbere vsaka stranka, ta dva skupaj pa izbereta predsednika arbitraže. Arbitražni postopek se konča z izdajo arbitražne odločbe. Pod določenimi pogoji je v pravdnem postopku mogoče zaradi nekaterih najhujših kršitev pravil postopka ali javnega reda s tožbo zahtevati razveljavitev arbitražne odločbe.
Sorodna gesla: arbiter | arbitražna odločba | arbitražni postopek | razsodnik2. ekonomija:dobičkonosno izkoriščanje cenovnih, obrestnih in tečajnih razlik pri blagu in terjatvenih pravicah enake vrste med trgi v razl. krajih. Arbitraža je odvisna od hitrih tehničnih pripomočkov za sporazumevanje na daljavo (telefona, teleksa, telegrafa, telefaksa ipd.); vodi k zniževanju ali odpravi razlik. Vrste: 1. arbitraža vrednostnih papirjev, posel, ki izkorišča razlike v tečajih za isti vrednostni papir na razl. borzah; 2. obrestna arbitraža, posel, ki poskuša izkoristiti razlike v obrestnih merah za kredite enake vrste med razl. državami; 3. devizna arbitraža, posel, ki izkorišča razlike v menjalnih tečajih za isto valuto na razl. deviznih trgih.
Dostopnost