malarija [italijansko], najpogostejša tropska bolezen, ki poteka v značilnih ponavljajočih se napadih z mrzlico in vročino (intermitentna vročina). Klasičen napad se začne z mrzlico, čez približno eno uro se močno zviša telesna temperatura, ki po nekaj urah pade, bolnik se zelo poti. Povečata se vranica in jetra, pojavita se anemija in blaga zlatenica. Malarijo povzročajo različne vrste plazmodijev, ki jih prenašajo komarji vrste Anopheles. Samica komarja vnese s pikom v človeško kri sporozoite. Ti se naselijo v jetrih (inkubacijska doba), kjer se delijo v številne merozoite. Ko jetrna celica poči, se merozoiti sprostijo v kri in napadejo eritrocite (rdeče krvničke). Razvojno obliko v eritrocitu imenujemo trofozoit ali shizont, tukaj se hrani in zori. Dozorel shizont se deli na 8–16 merozoitov. Eritrocit poči, merozoiti se sprostijo v kri in napadejo nove eritrocite. Napadi se pri malariji terciani ponavljajo vsak tretji dan, pri redki malariji kvartani vsak četrti dan, pri najhujši obliki malarije tropiki pa v neenakih presledkih. Nekateri merozoiti dozorijo po več krogih delitev v spolne celice – ženske makrogamete in moške mikro XZ-gamete. Ti krožijo po krvi, če jih vsrka samica komarja, se krog nadaljuje. V črevesu komarja dozorijo gametociti v gamete in se združijo v zigoto. Oplojena zigota se deli v številne sporozoite, ki potujejo v komarjeve žleze slinavke. Za zdravljenje malarije se uporabljata predvsem klorokin in kinin, za preprečevanje pa klorokin, meflokin, doksicilin. V preventivi malarije je pomembna tudi osebna zaščita (uporaba repelentov, primerna oblačila).
Dostopnost