Frankfurt na Majni (Frankfurt am Main [fránkfurt ∼ májn]), največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen, v rensko-majnski nižini, ob Majni, 641.000 preb.; pomembno nemško in evropsko cestno, železniško, letalsko vozlišče, središče industrijskega območja med Renom in Majno (finomehanika, optika, tiskarstvo, kemijska, strojna, elektroindustrija, industrija motornih vozil, lesna, papirna, živilska industrija, industrija nasladil), sejemsko mesto, bančno, borzno središče. Zvezni, deželni uradi, sodišča, razl. združenja, trgovske organizacije; številne izobraževalne ustanove (mdr. Univerza Johanna Wolfganga Goetheja, ustanovljena 1912); inštituti, knjižnice, muzeji, gledališče, stara operna hiša (od 1981 kongresno središče), živalski vrt; zgodovinsko zanimiv stari del mesta, stolnica (1250), Pavlova cerkev (1789–1833).
Zgodovina: prvič omenjen 794, ko je že bil karolinški palatinat; v 12. st. cesarsko mesto, zaradi sejmov pomembno trgovsko središče; z zlato bulo 1356 izbran za mesto, kjer se voli nemški kralj, od kronanja Maksimilijana II. (1564) so tam kronali tudi cesarje. Napoleon I. ga je 1806 prepustil volilnemu knezu Renske zveze K. Th. von Dalbergu; 1815–66 svobodno mesto in sedež skupščine zveze, nato pod prusko oblastjo; v Pavlovi cerkvi je 1848/49 zasedal frankfurtski parlament. S frankfurtskim mirom (10.5.1871) se je končala nemško-francoska vojna.
Dostopnost