pogodba (kontrakt, latinsko contractus), soglasna izjava dveh volj, usmerjena k dosegi določene pravne posledice, oz. prenos pravne pooblastitve v okviru lastninskopravnih razmerij. Pogodba ni ustvaritev obveznosti, ki bi bila sama sebi namen, ampak dejanje, ki je usmerjeno k določenemu cilju. Z izrazom pogodba torej označujemo pravne posle na podlagi izražene poslovne volje dveh ali več oseb. Poznamo obligacijskopravne pogodbe (npr. prodaja, menjava, prodajno naročilo, posojilo, zakup, pogodba o delu, gradbena, prevozna, licenčna pogodba, pogodba o hrambi, skladiščna pogodba, naročilo, komisija, trgovsko zastopanje, posredovanje, špedicija, zavarovanje, vrsta bančnih poslov), stvarnopravne pogodbe (npr. prenos lastninske pravice, ustanovitev služnosti, zastava) in dednopravne pogodbe; te so v našem pravu nične (npr. pogodba o medsebojnem vzajemnem dedovanju). Pogodbe sklepajo fizične osebe, pravne osebe ter fizične in pravne osebe med seboj. V mednarodnem pravu poznamo meddržavne pogodbe; te so lahko dvostranske (bilateralne) ali večstranske (multilateralne, tudi konvencija). Glede na zakonsko urejenost poznamo imenovane (nominatne) pogodbe, tj. pogodbe, ki so urejene v zakonu po imenu in vsebini, ter neimenovane (inominatne) pogodbe, tj. pogodbe, ki niso urejene z zakonskimi določili. Glede na potrebno obliko poznamo formalne pogodbe (zakon določa obvezno obliko manifestacije volje, da so veljavne), neformalne (konsenzualne) pogodbe (pravno učinkovitost pogodbe stranki dosežeta le ustno, brez posredovanja pravno-tehničnih oblik) ter realne pogodbe; te so vrsta oblične pogodbe, veljavna je šele takrat, ko stranki potem, ko se sporazumeta, druga drugi izročita predmet izpolnitve. Glede na razporeditev bremen poznamo enostransko (obveznosti ima le ena stranka) ter dvostransko obvezne pogodbe (vsaka stranka ima obveznosti do druge). Druga skupina so odplačne (onerozne) in neodplačne (liberalne) pogodbe: merilo pri tej delitvi je plačilo ali kakšna druga oblika izpolnitve za prejeto prestacijo druge stranke. V nekaterih pogodbah ni videti, ali so odplačne ali neodplačne (nevtralne, indiferentne pogodbe). To velja predvsem za pomožne pogodbe, kot so poroštvo, prevzem dolga, prevzem izpolnitve, pristop k dolgu, pogodba o delitvi skupnosti. Pri teh pogodbah obstaja namreč navadno še kakšno drugo, navadno (skrito ali pa tudi ne) razmerje, zaradi katerega se sklene ta pogodba. Delitev glede na verjetnost (plačljivost) izpolnitve prestacije Pri komutativnih pogodbah je vrednost koristi iz pogodbe strankama znana že ob sklenitvi (prodajna pogodba, pogodba o organiziranju potovanja, zakupna, najemna, delovršna pogodba). Pri aleatornih pogodbah koristi strank ni mogoče ovrednotiti ob sklenitvi pogodbe, vendar lahko to negotovost odpravi kakšna prihodnja neodvisna okoliščina (pogodba o preživljanju do smrti, zavarovalna pogodba, igra, stava, loterija). Delitev glede na trajanje pogodbenih prestacij Pri pogodbi s trenutnimi (enkratnimi) prestacijami izpolnitev obveznosti pomeni izpolnitev pogodbe in prenehanje te (prodajna pogodba). Pri pogodbi s trajnimi prestacijami se pogodba izpolnjuje dlje časa, ne le naenkrat (zakupna pogodba). Poznamo tudi pogodbe s periodičnimi prestacijami (prodaja na obroke, plačilo najemnine vsak mesec, plačilo najemnine za stanovanje, plačilo oskrbnine za kabelski televizijski sistem). Delitev glede na naravo prestacij Enostavne pogodbe vsebujejo en tip, nominatne pogodbe (prodajna), komplicirane ali kompleksne pogodbe (zložene, sestavljene, mešane) pa več tipov nominatnih, nominatnih in inominatnih ali pa samo inominatnih pogodb (franšizing, leasing, faktoring, know-how, forfaiting). Delitev glede na vsebino in način sklepanja Razlikujemo pogodbe, katerih vsebina je posledica volje strank, pogodbe, katerih vsebina je določena vnaprej in je neodvisna od volje strank (adhezijska pogodba, pogodba po pristopu, formularna pogodba), kolektivne in individualne pogodbe (ena ali obe stranki skleneta pogodbo v imenu in za račun več članov asociacije), generalne (okvirne) in specialne pogodbe (za izvršitev okvirne pogodbe se sklenejo specialne pogodbe). Delitev glede na osebe, ki jih sklepajo Razlikujemo med pogodbami, ki se sklepajo glede na lastnost in/ali osebnost drugega pogodbenega partnerja (contractus intuitu personae; npr. licenčna, franšizing, faktoring, dosmrtno preživljanje, zavarovalna, najem stanovanja, societetna) in pogodbami, ki se sklepajo ne glede na lastnost in/ali osebnost drugega pogodbenega partnerja. Glede na trajnost (dokončnost obveznosti strank) razlikujemo med predpogodbo (pactum preparatorum, pactum de contrahendo), glavno pogodbo, punktacijami (punctatio) ter pismi o namerah (letter of intent, accord de principe). Glede na kavzo razlikujemo med kavzalnimi (pravni cilj je viden iz pogodbe oz. sporazuma) in abstraktnimi pogodbami (pravni cilj strank ni viden).
Dostopnost