Livonija (Vidzeme), pokrajina v Latviji, v. od Riškega zaliva, z glavnim mestom Riga; valovita pokrajina z morenskimi nasipi in številnimi jezeri; mlečna živinoreja, poljedelstvo.
Zgodovina: Livonija je v srednjem veku obsegala območje današnje Latvije in Estonije (razen najbolj s. dela Estonije ob Finskem zalivu, ki je bil pod dansko oblastjo). Večinsko prebivalstvo so bili Estoncem sorodni Livonci, vendar so jih od 9. st. zelo zatirali baltski Latvijci, tako da so do novejše dobe skoraj popolnoma izginili. Pokristjanjevanje, ki so ga začeli ob koncu 12. st. iz Bremna, sta v začetku 13. st. uspešno izpeljala škof Albert I. von Buxhoeveden in red vitezov mečenoscev (1237 združen z nemškim viteškim redom). V deželo je prišel nemški vladajoči sloj (vitezi in trgovci, ok. 7 % prebivalcev), ne pa tudi kmečko prebivalstvo. Posledica rivalstva med škofom iz Rige in nemškim viteškim redom v poznem srednjem veku je bila neenotnost Livonije, kar je zelo vplivalo na njeno politično usodo. Po propadu nemškega viteškega reda je 1522 Livonija prišla pod vpliv reformacije, 1561 je pripadla Poljski, 1629 Švedski. 1710 jo je v nordijski vojni zavzel Peter Veliki, 1721 po pogodbi dodeljena Rusiji. Med rusko vladavino je nemški višji sloj (vitezi in meščanstvo) kljub naraščajoči rusifikaciji do konca 19. st. uveljavljal svojo stanovsko samoupravo. Konec 1918 je bila Livonija po latvijsko-estonski jezikovni meji razdeljena med novi republiki Latvijo in Estonijo; od 1940 pod ZSSR; od 1991 spet v Latviji in Estoniji.
Dostopnost