upnikova zamuda (sprejemna zamuda), v skladu z obligacijskim zakonikom zamuda upnika, ki brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve obveznosti ali s svojim ravnanjem izpolnitev prepreči. Upnik je tudi v zamudi, če je pripravljen sprejeti izpolnitev obveznosti dolžnika, ni pa pripravljen hkrati izpolniti svoje zapadle obveznosti. Z upnikovo zamudo preneha morebitna dolžnikova zamuda (prenehajo teči obresti) in upnik prevzame posledice morebitnega naključnega uničenja ali poškodovanja stvari (predmeta izpolnitve). Upnik, ki je v zamudi, mora dolžniku povrniti škodo, ki jo je ta imel zaradi upnikove zamude, ter povrniti stroške, ki jih ima dolžnik z nadaljnjo hrambo stvari. Če je upnik v zamudi, se dolžnik lahko reši svoje obveznosti tudi na drug način, npr. tako, da položi dolgovani znesek pri sodišču ali izroči dolgovano stvar v shranjevanje javnemu skladišču v kraju izpolnitve.
Dostopnost