poetika [grško], nauk o bistvu, oblikah in učinku pesništva oz. književnosti, ki skuša vzpostaviti zakonitosti književnosti (Aristotel, M. Opitz, N. Boileau-Despréaux). Do 18. st. predvsem kot normativna. Po obdobju viharništva, ki je glede tega zagovarjalo svobodo, je nemška klasika še zadnjič poskusila razviti enotno poetiko po antičnem zgledu. V 20. st. vrsta poetik, ki skušajo biti – razen redkih izjem, npr. poetika socialističnega realizma – znanstvenodeskriptivne.
Dostopnost