Termania - Veliki splošni leksikon

Maroko (arabsko Al Maġrib, uradno ime Al Mamlaka al Maġribiyya, Kraljevina Maroko), država v sz. Afriki, od evropske celine jo ločuje ožina Gibraltar. Maroko zahteva obe mestni območji pod špansko oblastjo, Ceuto in Melillo, pa tudi nekatere otočke na s. obali. Maroška zasedba Zahodne Sahare (1976/79) mednarodno ni priznana.

časovni pas	zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura)
površina	446.550 km2, SV–JZ 1300 km, SZ–JV 540 km
prebivalstvo	28,2 mln., 63 preb./km2, letna rast 2,0 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto	Rabat, 650.000 preb., 15–60 m nad morjem, ob atlantski obali
upravna razdelitev	16 regij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1956), Arabska liga, UMA, OIC
uradni jezik	arabski; sporazumevalni jezik francoščina; razširjena so tudi berberska narečja, na S španščina
denarna enota	dirham (oznaka MAD)

Naravne razmere
Maroški pokrajini daje značaj predvsem gorovje Atlas, ki se vleče s SV proti JZ. V s. delu se vzdolž sredozemske obale dviga močno razčlenjeno in strmo pogorje Rif (do 2456 m nad morjem). V osrednjem Maroku se razprostirata Srednji Atlas z vrhovi, višjimi od 3000 m, in Visoki Atlas z gorami, najvišjimi v državi oz. s. Afriki sploh (Toubkal, 4167 m). Na JV se jima pridruži Antiatlas (tudi več kot 2500 m). T. i. atlantski del se dviga od ravne obale proti notranjosti države do planote maroške Mezete na povprečno 450 m nad morjem. Onstran gorskega dela na V oz. JV vodi stepna planota do alžirskega Šotskega višavja in v Saharo. Večina maroških rek se izliva v Atlantik (Sous, Tensift, Oum er Rbia, Sebou idr.), ali pa ponikne v Sahari, Muluja pa teče v Sredozemlje. Visoki in Srednji Atlas sta izrazita ovira za vremenske vplive. SZ države ima zaradi vplivov Sredozemlja mile, deževne zime (povprečna temperatura 16 °C) in vroča, suha poletja (28 °C), na atlaškem območju je celinsko visokogorsko podnebje z večjimi temperaturnimi nihanji, na J in JV pa suho in vroče puščavsko podnebje (najvišja temperatura več kot 40 °C). Letna količina padavin niha med 900 mm na severu in 200 mm na jugu. Na sz. gorskih pobočjih je bilo tudi več kot 1000 mm (v višjih legah sneg). Glede na podnebni pas prehaja tudi rastje od sredozemske makije, raznih vrst brinja in pritlikavih palm prek gozda in gostega grmičevja (črnika, hrast plutovec, tuja, bor, atlaška cedra idr.) do travnih step in prave puščave.

Prebivalstvo
Prvotni prebivalci Magreba, Berberi, predstavljajo v Maroku le še 30–40 % vsega prebivalstva; večinoma so to kmetje v goratih delih Atlasa; živijo v ilovnatih, utrdbam podobnih naseljih (kazba). Več kot polovico prebivalcev danes predstavljajo Arabci in arabizirani Berberi (Mavri). Poleg teh obstajajo še negridne skupine na J, omembe vredna judovska manjšina (ok. 30.000), pa tudi ok. 100.000 tujcev (predvsem Francozi in Španci). Precej večje je število v tujini (predvsem v Franciji) živečih Maročanov (več kot 600.000). Najbolj naseljeni so rodovitna obalna območja in višje ležeče ravnice, kjer je dovolj dežja. Pribl. 45 % vseh Maročanov živi v mestih; večina velikih mest leži v atlantskem Maroku oz. na območju Mezete, med temi zgodovinsko pomembna kraljeva mesta Fès, Meknès, Marakeš in Rabat, pristaniško mesto Tanger in tudi Casablanca, največji mestni aglomerat in gospodarsko središče. Nomadsko ali napol nomadsko živi le še malo Maročanov v odročnejših delih. Tako rekoč vsi Maročani so sunitski muslimani, saj je to v Maroku državna vera. Od 1963 je šolanje obvezno, vendar je še veliko nepismenih, predvsem na deželi (50 % celotnega prebivalstva). Med sedmimi maroškimi univerzami je treba posebej omeniti islamsko visoko šolo v Fèsu (ustanovljena 859) in veliko državno univerzo v Rabatu.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1972 je Maroko ustavna, demokratična in socialna monarhija. Kralj je državni in cerkveni poglavar ter vrhovni poveljnik oboroženih sil; imenuje ministre, sme razpustiti parlament in razglasiti izredno stanje. Sprememba ustave iz 1992 ni zelo spremenila kraljevih pravic. Vlada pod vodstvom premiera je odgovorna kralju in parlamentu. Zakonodajni organ je enodomni parlament (narodna skupščina); 222 od skupno 333 poslancev je izvoljenih neposredno, in sicer za šest let, preostale pa volijo predstavniki skupnosti in poklicnih združenj. Enotno pravo se je razvilo iz francoskih in islamskih zakonov. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Tradicionalno najpomembnejše je kmetijstvo (ok. 40 % vseh zaposlenih). Težišče izrabe površin z obsežnimi namakalnimi sistemi je na območjih atlantske obale Rharb (nižina ob reki Sebou) in Sous. Pridelujejo predvsem pšenico, ječmen, koruzo idr.; tudi stročnice in oljne rastline (olive, sončnična semena, arašide), datlje in sladkorni trst, za izvoz pa citruse (predvsem pomaranče), sadje in zelenjavo. Z živinorejo (ovce, koze, govedo) se ukvarjajo predvsem v maroški Mezeti. Poleg stavbnega lesa so pomembni pluta, čreslovina in smole, pa trava alfa. Pred atlantsko obalo lovijo predvsem sardine in tune; država izvozi veliko rib in ribjih izdelkov. Maroko ima veliko mineralnih surovin; posebno pomembni so fosfati (velike zaloge v Zahodni Sahari); Maroko je vodilni izvoznik fosfatov in izdelkov iz teh rud (mdr. gnojila). Pridobivajo tudi železo, mangan, kobalt, baker, cink in svinec, premog in nafto, vendar je rudarstvo manj pomembno. Industrializacija napreduje počasi. Začela se je privatizacija velikih državnih podjetij. Najpomembnejše industrijske veje so živilska, tekstilna, kovinska, lesna industrija in predelava umetnih mas. Od ok. 8 mln. zmožnih za delo je zaposlenih le 5 % v predelovalni industriji. Tradicionalni izdelki obrti: usnjeni izdelki, keramika, preproge, izdelki iz kovin in zlata, svila.
Prometno omrežje je predvsem na S in SZ dobro razvito, v puščavah pa so speljane peščene poti. Še vedno je pomembna železnica. Mednarodno letališče in veliko morsko pristanišče je v Casablanci. Druga atlantska pristanišča: Tanger, Kenitra, Mohammedia, Safi in Agadir. Sredozemsko pristanišče je Nador. Zaradi razgibane pokrajine in bogate kulture ter zgodovinskih znamenitosti je Maroko vodilna severnoafriška turistična država. Dohodki, ki jih prinaša turizem, so med najpomembnejšimi deviznimi viri države.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	33,0 mlr. USD, 1170 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 15 %, industrija 33 %, storitvene dejavnosti 52 %
uvoz (2001, ocena)	12,4 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	8,2 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	19 mlr. USD

Zgodovina
Ok. 42 so Rimljani združili feničansko-kartažanska naselja v s. Maroku in berberska plemena iz notranjosti dežele v provinci Mavretanija. Rimljanom so 429 sledili Vandali, v 6. st. pa Bizantinci. Ok. 700 so Maroko osvojili Arabci (glavno mesto je 800 postal Fès, od 1062 še Marakeš). 11.–17. st. so vladale Maroku različne arabske dinastije: Idrisidi, Fatimidi, Almoravidi, Almohadi, Merimidi (do 1470), Vatasidi, Saditi (1554–1603, stranske veje do 1659), Alidi ali Hasanidi (od 1669). 1415 so se na maroški z. obali ustalili Portugalci. 1496 so Španci zasedli Melillo. Piratstvo in drugi spori so 1844 in 1859/60 sprožili vojne s Francozi in Španci. Francoski »mirni prevzem« Maroka je na začetku 20. st. odprl maroško vprašanje z Nemčijo; razrešeno je bilo šele 1911. Po pogodbah o protektoratu 1911/12 med Francijo, Španijo in maroškim sultanom so nastali francosko-maroško in špansko-maroško območje ter mednarodno območje v Tangerju s posebnim statusom. Ok. 1930 si je Francija podredila Maroko (maršal Lyautey). Upor rifskih Kabilov (vodil jih je Mohamed Abd El Krim) 1921–26 sta zatrli Francija in Španija skupaj. Španska državljanska vojna (1936–39) se je razširila iz Španskega Maroka; tam so imeli Francovi uporniki svoje oporišče. Od 1945 so se zaradi arabskega gibanja za neodvisnost (podpiral ga je sultan Mohamed V.) ter napetosti med Arabci in Berberi (ti so imeli podporo Francije) vrstili hudi nemiri. 2.3.1956 sta Francija in Španija priznali Maroku neodvisnost. Po razveljavitvi pogodb o protektoratu s Francijo (2.3.1956) in Španijo (7.4.1956 in aprila 1958) in tudi statusa Tangerja (29.10.1956) so se francoski protektorat (390.800 km2, 8 mln. preb.), španski protektorat (območje Rif, 19.656 km2, 1 mln. preb.), Španski Južni Maroko (32.875 km2, 21.000 preb.) in območje Tangerja (349 km2, 183.000 preb.) združili v zdajšnji Maroko. 14.8.1957 si je Mohamed V. nadel kraljevi naziv; od 1961 je bil kralj Hasan II. 1969 je Španija vrnila Ifni. 1970 je bila sklenjena pogodba o prijateljstvu z Mavretanijo. 1975/76 izbruh politične napetosti z Alžirijo zaradi nekdanje Španske Sahare (zdaj Zahodna Sahara). Maroko si je najprej priključil dve tretjini (preostanek Mavretanija), 1980 pa celotno ozemlje. Odtlej se osvobodilno gibanje Polisario bojuje za neodvisnost Demokratične arabske republike Sahare. Status spornih ozemelj naj bi na pritisk OZN razjasnil referendum. Vojna proti Polisariu je trajala do 1991; povečala je državne dolgove in revščino. Splošna stavka je 1990 radikalizirala tudi parlamentarno opozicijo. Zahtevala je splošno demokratizacijo. Ustava, kralj jo je revidiral, je bila 1992 sprejeta na referendumu, a je zahtevam le delno ustregla. Občinske volitve 1992 in parlamentarne volitve 1993 so spremljale številne nepravilnosti, vendar pa so okrepile opozicijo, združeno v demokratičnem bloku. 1993 so spet preložili referendum o Zahodni Sahari. Na referendumu o ustavi septembra 1996 je večina prebivalcev podprla predlog kralja Hasana II. o ustanovitvi dvodomnega parlamenta, ustavnega sodišča in finančnega nadzora. 222 poslancev bodo poslej volili na splošnih volitvah, senat (111 članov) pa sestavljajo neposredno izvoljeni predstavniki interesnih združenj (ti so do zdaj oblikovali tretjino mandatov v enodomnem parlamentu). Februarja 1997 je vlada z enajstimi strankami (mdr. z opozicijsko zvezo Kutla Al Demokratija) podpisala sporazum o »utrditvi demokratične oblasti na monarhičnih temeljih«; sporazum je zagotovil mirno izvedbo občinskih volitev junija 1997 (zmagala je opozicijska zveza Kutla). Julija 1999 je umrlega kralja Hasana II. nasledil njegov sin Mohamed VI.

Sorodna gesla: Abd El Krim, Mohamed | Almohadi | Almoravidi | Atlas | Berberi | Ceuta | Fatimidi | Hasan II. | Idrisidi | Ifni | Magreb | maroško vprašanje | Mavri | Melilla | Mohamed V. | Mohamed VI. | Sahara | španska državljanska vojna | Zahodna Sahara

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek