Ziljska dolina (Gailtal [gájltal]), Zilja, dolina reke Zilja v Avstriji, v zvezni deželi Koroška, med Ziljskimi Alpami na S in Karnijskimi Alpami na J, ozka, ledeniško preoblikovana, dolga ok. 100 km; na z. robu slovenskega etničnega ozemlja; med Šmohorjem in Čajno na levi strani, ob vznožju Ziljskih Alp, sušna, obdelana, precej poseljena, na desni strani, kjer je zdaj struga Zilje, vlažna, ponekod zamočvirjena, redko poseljena; na širokem mokrotnem dnu prevladujejo travniki (razvita konjereja, nekdaj furmanstvo); spodnji del Ziljske doline zasut z gradivom z Dobrača (v potresu 1348 se je z njega odtrgal velik podor), tam je ožja, večinoma porasla z gozdom, na levi skoraj neposeljena, na desni širša, sušnejša, poseljena; JZ od Podkloštra so ob pritoku Ziljici prometno pomembna Megvarska vrata, skoznje prek Kanalske in Belske doline v Italiji dostop do Jadranskega morja, prek Savske doline v Ljubljansko kotlino in naprej na vzhod. Pod Podkloštrom se Ziljska dolina razširi in odpre v Celovško kotlino. Spodnja Ziljska dolina od Šmohorja je poseljena s koroškimi Slovenci; ti pa so zdaj tam le še šibka manjšina in nimajo zagotovljenih vseh narodnostnih pravic (npr. dvojezičnih napisov). Pomembni kraji: Brdo (Egg) na z. slovenski jezikovni meji, Videnče (tudi Vitenče, Wittenig; rojstni kraj M. Majarja), Potok (Bach; rojstni kraj U. Jarnika), Čajna (Nötsch), Bistrica na Zilji (tudi Ziljska Bistrica, Feistritz an der Gail), Zahomec (Achomitz; tam so doma Zwittri in znani smučarski skakalci; običaj štehvanje še poteka v slovenskem jeziku), Vrata (Thörl; prehod v Kanalsko dolino), Podklošter, Brnca (Fürnitz; Elanova tovarna smuči), Marija na Zilji. V razširjenem spodnjem delu Ziljske doline na meji Roža leži Baško jezero.
Dostopnost