Sorodna gesla: göttingenska sedmerica | Hanau | nemška književnost | pravljica | romantika1. Grimm, Jacob Ludwig Carl, *4.1.1785 Hanau, †20.9.1863 Berlin; po študiju prava knjižničar v Kasslu, 1830 profesor v Göttingenu; 1837 kot eden izmed göttingenske sedmerice ob službo in izgnan; pozneje profesor v Berlinu, 1848 izvoljen v frankfurtski parlament. Velja za utemeljitelja germanistike, je avtor prve znanstvene Nemške slovnice (Deutsche Grammatik, 1819–37), napisal Zgodovino nemškega jezika (Eine Geschichte der deutschen Sprache, 1848), skupaj z bratom Wilhelmom začel izdajati Slovar nemškega jezika (Deutsches Wörterbuch, prva knjiga 1854). Velikega pomena je tudi njegovo izdajanje in obdelava stare ljudske poezije in knjižnih spomenikov (skupaj z bratom), raziskovanje nemških pripovedk (Nemška mitologija, Deutsche Mythologie, 1835), zbiranje pripovedk, pravljic (Pravljice, Kinder- und Hausmärchen, 2 knjigi, 1812–15, Nemške pripovedke, Deutsche Sagen, 2 knjigi, 1816–18). Kot prozaist je mojstrsko obvladal jezik.
Sorodna gesla: frankfurtski parlament | germanistika | golem | göttingenska sedmerica | indoevropeistika | Karađić, Vuk Stefanović | slavistika2. Grimm, Wilhelm Carl, brat J. L. C. Grimma, *24.2.1786 Hanau, †16.12.1859 Berlin; po študiju prava v Kasslu 1831–37 profesor v Göttingenu (pozneje so mu ta položaj odvzeli), zaupnik in tesen sodelavec svojega brata, skupaj z njim je zbiral in izdajal Pravljice (Kinder- und Hausmärchen, 1812–15), njihovo jezikovno oblikovanje je predvsem njegovo delo, Nemške pripovedke (Deutsche Sagen, 1816–18), Slovar nemškega jezika (Deutsches Wörterbuch). Izdajatelj staronemške in severnogermanske književnosti; kot raziskovalec run in pisec Nemških junaških pripovedk (Deutsche Heldensagen, 1829) postavil temelje germanistiki.
Dostopnost