patron [latinsko], 1. splošno:čudak, posebnež.2. katoliška Cerkev:1) svetnik zaščitnik in priprošnjik, ki se mu še posebej priporočamo (npr. patron dežele, Cerkve, poklica, osebe). 2) patronat.
Sorodna gesla: invokacija | patrocinij | patronat3. zgodovina:v antičnem Rimu ‘gospodar’, v čigar oblasti in zaščiti je klient; pozneje tudi označitev za odnos nekdanjih rimskih magistratov in senatorjev do provinc, ki so jih osvojili ali imeli v upravi, ter do mest (kolonij, municipijev); kot patroni so jih varovali v politiki in pred sodiščem.
Dostopnost