Stalin, Josif Visarionovič, pravi priimek Džugašvili, sovjetski politik, po rodu Gruzinec, *9.12. (21.12.) 1879 Gori (Tiflis), †5.3.1953 Moskva; 1899 izključen iz semenišča zaradi revolucionarnih nazorov; priključil se je (1903) boljševikom; večkrat pregnan v Sibirijo; od februarja 1917 predstojnik Pravde, 1917–23 ljudski komisar za narodnostno politiko; na tem položaju je lahko onemogočil prav takrat nastale republike na območju Kavkaza, ki so skladno s sovjetsko ustavo razglasile neodvisnost; 1922 generalni sekretar CK KP ZSSR. 1924 osamil Trockega, 1927 odvzel moč levemu, 1929 pa desnemu krilu KP. Postal absolutni diktator, 1936–38 na insceniranih procesih odstranil »staro gardo« KP. Uničil kulake, izvedel kolektivizacijo poljedelstva, v petletkah pospeševal industrializacijo ZSSR. V svetovni politiki izločen; 1939 sklenil s Hitlerjem pogodbo o delitvi Poljske. 1941 se je kot »maršal« in predsednik sveta komisarjev postavil na čelo države in njene obrambe. Na konferencah v Teheranu, na Jalti in v Potsdamu z z. državniki spretno uveljavljal sovjetske interese. Z najtršimi metodami uvedel državni socializem. Po njegovi smrti maja 1953 konec »kulta osebnosti«; na XX. partijskem kongresu KP ZSSR februarja 1956 sta se Hruščov in Mikojan javno odrekla »stalinizmu« (destalinizacija). 1961 so Stalinove posmrtne ostanke odstranili iz mavzoleja na Rdečem trgu v Moskvi in jih pokopali v navaden grob ob kremeljskem zidu.
Dostopnost