Biblos [bíblos], grško Byblos, feničansko Gebal, babilonsko Gubla, zdaj Jubayl, mesto v Libanonu, 40 km s. od Bejruta, od 3. tl. pr. n. š. pomembno feničansko pristaniško mesto, bilo v stikih z Egiptom. Ostanki feničanskih in egiptovskih templjev in grobnic; razcvet v 2. tl. zaradi izvoza libanonskih ceder. V amarnskem obdobju je bil knez Ribadi iz Biblosa egiptovski vazal. S Tiglat Pileserjem I. podrejen Asiriji. Domneva se, da se je v Biblosu razvila semitska črkovna pisava (najstarejša pričevanja kralja Ahirama, ok. 1000 pr. n. š.), ki so jo pozneje prevzeli Grki in druga ljudstva (pisava). 332 pr. n. š. ga je zasedel Aleksander Veliki, nato heleniziran; v srednjem veku v lasti francosko-genovskih križarjev, 1291 dokončno arabski (mameluški), 1517–1918 turški.
Dostopnost