beluš (Asparagus), rod lilijevk; južnoafriške vrste so okrasne rastline. Gojen in pogosto podivjan je navadni beluš (Asparagus officinalis) iz v. Sredozemlja, dvodomna zelnata trajnica z drevesasto razraslim, do 1 m visokim steblom; zeleni tanki kratki poganjki spominjajo na liste, dejanski listi so luskasti; iz zelenkastih zvonastih cvetov ženskih rastlin dozorijo rdeče jagode; iz korenike poženejo spomladi dolgi, za prst debeli poganjki, na vrhu prekriti z luskastimi listi; na peščenih tleh so poganjki nežni, na kamnitih togi, oleseneli. Z osipavanjem so poganjki daljši in obeljeni (etiolirani); rezanje belušev je mogoče do sredine junija, v toplih gredah tudi do pozne jeseni; najbolj so uporabni poganjki, tik preden se prikažejo iz zemlje. Glede na gojenje razlikujemo beljene beluše, katerih poganjki rastejo globlje pod zemljo, in zelene beluše v plitvih jarkih, kamor še seže vpliv svetlobe, zato poganjki ozelenijo; okus zelenih belušev je krepkejši od beljenih.

Sorodna gesla: asparagin | beluševa rja | lilijevke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek