vozel,
1. splošno: čvrst, ločljiv spoj dveh vrvi ali vrvic. Z razl. prepletanjem vrvi lahko dosežemo zelo razl. lastnosti vozla: a) pri obremenitvi se zategujejo; b) so neodvisni od obremenitve; c) pri hitrem potegu se zategnejo, pri počasnem pa gladko drsijo. Številne vozle so razvili v pomorstvu (posebej za napenjanje jader na velikih jadrnicah); vozli se uporabljajo tudi v alpinizmu, taborništvu, navtiki, za začasno spajanje predmetov, za spenjanje čevljev ali visokih sandal, v tkalstvu, pri izdelavi preprog ter pri ročnih delih za okrasne namene (npr. čipka, makrame).

Sorodna gesla: čipka | gordijski vozel | makrame | preproga | prusikov vozel | tkalski vozel | vrv | zanka
2. merilna tehnika: oznaka kn (angleško knot, ‘vozel’), enota za hitrost, v rabi v pomorstvu in letalstvu (predvsem v ZDA). 1 kn = 1 morska milja na uro = 1852 m/h.

Sorodna gesla: hitrost vetra | jadrnica | milja | potniška ladja
3. fizika: točka, v kateri je odmik valovanja (npr. stoječega valovanja) ves čas nič. Nihajoča snov v vozlu miruje. Mesta z največjim odmikom se imenujejo hrbti, ležijo pa med vozli.

Sorodna gesla: Kundt, August | nihajni hrbti | nihanje
4. astronomija: presečišče tira vesoljskega telesa (predvsem) z ravnino ekliptike; dvižni vozel je presečišče, v katero prihaja vesoljsko telo z J na S, v padnem vozlu pa s S na J. Zveznica obeh vozlov je vozliščnica. Vozel Luninega tira imenujemo drakonski točki.

Sorodna gesla: astronomski znaki | drakonski točki | ekliptika | mesec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek