recepcijska estetika (nemško Rezeptionsästhetik), tudi konstanška šola (po univerzi v Konstanzu), ena vodilnih smeri sodobne nemške literarne vede, formalno inavgurirana 1967. Usmerjena proti tradicionalni duhovnozgodovinski metodi; na prvo mesto postavlja formalne lastnosti recepcije literarnega dela, pri tem združuje formalizem in hermenevtiko, predvsem na podlagi marksizma in fenomenologije. Hans Robert Jauss tako zgodovine literature ne vidi kot zgodovino percepcije del avtorjev, ampak kot verigo učinkov na bralce; določa jo spreminjajoči se horizont pričakovanja (Erwartungshorizont) bralcev. Wolfgang Iser je s fenomenološko metodo R. Ingardna razvil svojo teorijo pomena literarnega dela; v njem vidi ne le objekt, ampak predvsem bralni potencial, vezan na implicitnega bralca. Drugi predstavniki šole so Rainer Warning, Hans Ulrich Gumbrecht, Karlheinz Stierle. V anglo-ameriški literarni vedi recepcijsko estetiko pogosto imenujejo kritika bralčevega odgovora (reader-response criticism). Veja se na splošno sprašuje o vlogi in načinu vzpostavitve bralca literarnega dela; poleg recepcijske estetike se najpogosteje uporablja še koncept modelskega bralca, ki ga je razvijal strukturalizem.
Dostopnost