potapljanje, zadrževanje pod vodo (kot športno potapljanje), zaradi opravljanja del pod vodo, reševanja idr. Zaradi vodnega tlaka (zvečanje ok. 1 bar na 10 m globine) so pri potapljanju določene meje: športni potapljači z napravo na stisnjen zrak tudi čez 100 m, komercialno potapljanje in potapljanje v vojaške namene 12–500 m (odvisno od naprave). Obleka poklicnih potapljačev sestoji iz neprepustne, tesno prilegajoče se gumijaste obloge in nanjo pritrjene čelade iz kovine z dvema steklenima šipama, ki omogočata gledanje. V čeladi in obleki se ob pomoči tlačnega zračnega voda in zračne črpalke, ki je nad vodo, vzdržuje zračni tlak, ustrezen vodnemu tlaku v globini, v kateri je v določenem trenutku potapljač.
K opremi za prosto potapljanje ne sodi potapljaška čelada. Zrak, ki ga potapljač potrebuje za dihanje, je v jeklenki. Potapljač ga vdihava prek reducirnega ventila, izdihava pa v vodo (odprti krogotok). Pri zaprtem krogotoku potapljač diha vedno isti plin; ogljikov dioksid se odstrani s kemijsko reakcijo, porabljeni kisik pa nadomesti kisik iz jeklenke.

Sorodna gesla: ABC-oprema | akvalunga | človek žaba | dekompresija | dihalni aparat | jeklenka | potapljaški zvon | športno potapljanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek