poštna znamka, praviloma lepljiva vrednotnica, ki potrjuje plačilo pristojbine za poštno dostavo pošiljke in je ob uporabi večinoma z žigom razvrednotena. Prvič uporabljena 1840 v Angliji, 1843 v Švici, 1849 na Bavarskem, 1850 v Avstriji in Prusiji. V okviru veljavne poštne tarife se posamezne poštne znamke razlikujejo po obliki, barvi, grafični predstavitvi ipd.; najprej je bilo treba v poli tiskane poštne znamke ločiti drugo od druge z rezanjem, šele pozneje so uvedli luknjičanje. Da bi otežili ponaredbe, uporabljajo različne postopke tiskanja (podtiski in pretiski), grafične tehnike, vrste papirja (vodno znamenje), vrezovalčeve znake ipd. Poštne znamke so priljubljen predmet zbiranja; obstajajo obširni katalogi: v Nemčiji Michel, Philex, v Veliki Britaniji Stanley Gibbons, v ZDA Scott, v Franciji Yvert et Tellier, v Švici Zumstein. Veda o poštnih znamkah (filatelija) daje znanstveno podlago za zbiranje poštnih znamk. Znamenite zbirke: Ferrarijeva (na dražbi v Parizu 1921–26), zbirka v Reichspostmuseumu v Berlinu (po 1945 večinoma v arhivu poštnih vrednotnic zveznega ministrstva za pošto in televizijo v Bonnu), zbirka britanske kraljeve družine, zbirka v British Museumu, zbirka v Postmuseumu v Bernu.
Dostopnost