barva, 1. fizika:občutek, ki ga v očesu povzroči elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami 380–750 nm, tj. vidna svetloba. Spektralne barve dobimo z razklonom bele svetlobe. Svetloba valovnih dolžin 380–480 nm daje občutek od vijolične do modre barve, 480–550 nm prehaja od modrozelene do rumenozelene, pri 560 nm se zdi rumena, 560–570 nm rumenordeča, 570–750 nm pa rdeča prehaja v temnordečo. Večina zaznavnih barvnih vtisov nastane zaradi mešanja barv, pri čemer se aditivno sestavlja svetloba iz dveh ali več izvorov. Mešanica svetlobe vseh valovnih dolžin na območju 380–750 nm, ki so si po intenziteti enake, ustreza beli barvi. Akromatične (nepisane) barve so črna, siva in bela; med seboj se razlikujejo le po intenziteti. Siva v resnici ni barva, temveč le po intenziteti šibkejša bela, ki pri zelo majhni intenziteti preide v črno. Kromatične (pisane) barve imajo svoje barvne tone. V sončni svetlobi je najmočneje zastopan del valovnih dolžin ok. 550 nm, zato v resnici ni bela. Ločimo dva procesa mešanja barve. O aditivnem mešanju barv govorimo takrat, ko seštevamo svetlobe posameznih virov. Pri aditivnem mešanju barv je npr. ploskev, ki jo osvetljujejo vse tri osnovne barve, bela. Pri subtraktivnem mešanju barv iz vpadne svetlobe z barvili odstranjujemo del spektra; odbita svetloba je zato spremenjena in povzroča drugačen občutek od vpadne svetlobe; ploskev, prekrita s tremi osnovnimi barvami, je npr. črna. Barve ločimo po njihovi svetlosti (intenziteti), barvnem tonu (npr. rdeč, moder, zelen) in nasičenju, ki govori o deležu bele svetlobe, primešanem neki spektralni barvi. Rožnata barva je npr. vsota rdeče in mešanice vseh spektralnih barv oz. šibko nasičena rdeča. Komplementarni barvi sta tisti, ki se pri aditivnem mešanju sestavita v belo svetlobo. Npr. zelena je komplementarna purpurni, svetlomodra pa rdeči. Segreta telesa sevajo svetlobo. Spekter svetlobe, ki jo seva črno telo, opisuje Planckov zakon sevanja. Wienov zakon podaja najmočneje zastopano valovno dolžino v tem spektru, ki je zelo odvisna od temperature. Barvna temperatura svetlobe je definirana kot temperatura (v kelvinih), pri kateri črno telo seva svetlobo enake barve. Pomen ima v fotografiji. Pri pribl. 1000 K oddaja telo temnordečo svetlobo, ki z zviševanjem temperature spreminja barvo in se povečuje z intenziteto. Pri 3000 K preide v rumeno (barvna temperatura volframske žarnice), pri temperaturi sončne svetlobe 6000 K pa v belo. Pri višjih temperaturah oddaja telo modrikasto svetlobo, v njej pa se povečuje delež (nevidne) ultravijolične svetlobe. Bliski in električne razelektritve odgovarjajo barvni temperaturi ok. 10.000 K.
Sorodna gesla: karo | kraguljček | križ | list | pik | srce | želod4. mineralogija:spreminjasta barva, pojav na ploskvah mineralov; nastane zaradi odboja, interference in uklonskih pojavov svetlobe (npr. pri opalu, labradoritu).
Sorodna gesla: labradorit | opal5. zoologija:spreminjanje barve pri živalih, sposobnost prebarvanja pri živalih, posebej da bi se v okolju prikrile (varstvo) ali postale očitnejše (npr. pri vznemirjenju); uravnavanje živčno ali hormonalno. Barva se lahko spremeni: 1. z razširjenjem ali zoženjem pigmentnih celic (kromatofor) pri sipi oz. zaradi barvnih zrnc v pigmentnih celicah, npr. pri ribah (pisanec), dvoživkah, plazilcih (fiziološko spreminjanje barve); 2. s tvorbo barvil po levitvi, npr. pri kobilicah, ali z menjavo dlake in perja, tako pri sesalcih in ptičih, npr. rjava poletna in bela zimska obarvanost pri alpskih živalih, svatbena obarvanost (morfološko spreminjanje barve).
Dostopnost