baterija [francosko battre, ‘tepsti’], 1. vojaštvo:osnovna artilerijska enota (npr. 4 do 16 topov s posadko).
Sorodna gesla: enota2. tehnika:skupek (navadno enakih ali podobnih) naprav, ki predstavljajo delovno celoto; npr. mešalna baterija pri vodovodnih pipah, sistem pršilk za namakanje.
Sorodna gesla: baterijska reja3. elektrotehnika:elektrokemijski vir enosmerne električne napetosti (galvanski člen). Vsebuje dve razl. kovini (npr. baker in cink), ki sta potopljeni v prevodno raztopino elektrolita (npr. razredčena žveplova kislina). Zaradi razlike med elektrokemijskima potencialoma kovin vlada med njima napetost, ki prek priključenega bremena požene tok. Suha baterija namesto tekočega elektrolita vsebuje prevodno pasto. Uporablja se za napajanje prenosnih električnih naprav manjših moči (ure, žepne svetilke, radijski sprejemniki, igrače, merilni instrumenti). Akumulator je vrsta baterije, ki jo lahko ponovno napolnimo (pribl. 1000-krat). Uporablja se za zagon avtomobilskih motorjev, za rezervno napajanje v primeru izpada električne energije (npr. ure, računalniški sistemi, zasilno oz. varnostno osvetlitev), za napajanje prenosnega električnega orodja (npr. vrtalniki, gospodinjski sesalniki) in aparatov (npr. kamkorderji, fotoaparati). Za povečanje napetosti je več baterij zvezanih zaporedno; npr. pri avtomobilskih baterijah z napetostjo 12 V je serijsko povezanih šest členov. Za povečanje dosegljivega toka baterije povežejo vzporedno ali povečajo presek baterije.
Dostopnost