sani, 1. splošno:vozilo, ki na ozkih, z jeklom okovanih nosilcih (sanicah) drsi po zasneženih ali ledenih površinah; trenje je majhno zaradi velikega pritiska ozkih površin sanic, ta namreč povzroča hipno odtajanje površine snega in ledu (kot pri drsalkah), zato sanice v resnici drsijo po tanki plasti vode. Prometno sredstvo na območjih, pogosto pokritih s snegom in ledom (motorne sani), športno vozilo za strme proge (sanke); lahko imajo tudi krmilo (npr. bob). Kot smuči v uporabi v jv. Skandinaviji od mezolitika (7.–6. tl. pr. n. š.); najdbe izvirnikov, pa tudi na skalnih risbah.
Sorodna gesla: bob | drsalke | jadralne sani | kibitka | motorne sani | sanica | smuči | tobogan2. tehnika:del stroja, ki se lahko giblje po ravnih tračnicah. Uporablja se npr. pri obdelovalnih strojih; obdelovanec je pritrjen na sani in se (vodoravno) giblje pod glavo obdelovalnega orodja (npr. rezkarja) ali pa so sani obdelovalno orodje, ki se giblje nad mirujočim obdelovancem (npr. vrtalnik).
Dostopnost