preproga, tekstilna talna ali stenska obloga; lahko je vozlana, tkana, taftana, kosmičena, lasasta ali pletena (pletarstvo). Vozlana preproga je iz vzdolžnih in prečnih temeljnih niti (osnova in votek iz volne ali bombaža idr.), ki dajo potrebno trdnost, in iz barvastih kosov volnene preje, ki jih vozlajo okoli dveh vzdolžnih niti in katerih konci tvorijo las (flor) preproge (500–12.000 vozlov/dm2). Tkana preproga je brez vozlov, le iz osnove in votka, leži plosko, nima lasaste površine. Znane tkane preproge so npr. kelim, sumak, gobelin. Industrijsko narejene preproge so večinoma tkane (mehansko tkana preproga), za najbolj dragocene pa še vedno veljajo vozlane preproge, ki jih izdelujejo predvsem na Bližnjem vzhodu. Praviloma se imenujejo po kraju izdelave (npr. tabriz po Tabrīzu), po glavnem prodajnem mestu (npr. muslin po Mosulu), po rodu (npr. ladik) ali po plemenih (npr. teke-buhara); štiri glavne skupine: turška (npr. v. Anatolija: usak, bergama, giordes, kula, ladik; osrednja Anatolija: konya, kushir, kayseri), kavkaška (npr. derbent, shirvan, gendje, kasak, kuba), perzijska (npr. serabend, shiras, kerman, ferahan, khorasan) in turkmenska (npr. buhara, afganistan, tarkant, hotan). Barve, vzorci in način vozlanja so bili sprva geografsko opredeljeni; zdaj je zaradi menjave vzorcev in kemičnega barvanja pri novih preprogah mogoče ugotoviti izvor le po oznakah.
Zgodovina Sprva so preproge izdelovali v domači obrti, pozneje posebej za dvorne potrebe pa v manufakturah. Poleg sporne preproge iz Pazyryka (Eremitaž, Sankt Peterburg) iz 4./3. st. pr. n. š. so fragmenti iz Vzhodnega Turkestana (6.–8. st.) najstarejši dokazi preprogarske umetnosti; vrhunec te umetnosti je 16.–18. st., predvsem v dvornih manufakturah perzijskih Safavidov v Tabrīzu, Kāshānu, Esfahanu in turških Osmanov v Kairu, Istanbulu in Bursi. Obrobna območja so Španija (od 13. st.), Indija (od 16. st.) in Kitajska, kjer je vozlana preproga šele v 17. st. spodrinila starejšo polsteno preprogo.
Dostopnost