Navahi (lastno poimenovanje Dinejci), severnoameriški Indijanci iz Arizone, Nove Mehike, Kolorada in države Utah. S 160.000 pripadniki danes najštevilnejše indijansko ljudstvo Severne Amerike. Jezikovno sodijo v skupino Atapaskov. Navahi, nekdaj nabiralci, so se v 13. st. priselili s S in prišli pod močan vpliv Pueblov. Od Špancev so prevzeli rejo konj, goveda in ovc, pomembna je umetna obrt, predvsem tkane odeje in srebrn nakit. Na začetku 60. let 19. st. jih je vojska ZDA uničujoče porazila, preživelih 8000 Navahov so 1869 preselili v rezervat, kjer so gojili živino. Danes predvsem ovčerejci, dobivajo najemnino za izkoriščanje naftnih in plinskih nahajališč na svojem ozemlju. Do 40-odstotna brezposelnost vodi v alkoholizem in sovraštvo do belcev. Bolj in bolj postajajo tudi pripadniki pejotske religije.

Sorodna gesla: Atapaski | Estanatlehi | pejotske religije | Puebli | severnoameriški Indijanci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek