radij (latinsko radium, ‘žarek’),
1. matematika: polmer, oznaka r, polovica premera kroga oz. krogle.

Sorodna gesla: enotska krožnica | krog | krogla | modul | radialen
2. kemija: simbol Ra, dvovalentna kovina, vrstno število 88, atomska masa 226,1 (poznamo 16 radioaktivnih izotopov radija z masnimi števili od 213 do 230), gostota ok. 6 g/cm3, tališče 700 °C, vrelišče 1140 °C; ima podobne kemijske lastnosti kot barij. Njegova najpomembnejša lastnost je radioaktivnost. Radij je razpadni produkt urana, na zemlji je le v sledovih; 1898 sta ga P. in M. Curie izolirala iz uranove svetlice tako, da sta ga oborila iz ogromnih količin rude skupaj z barijevim sulfatom(VI) in ga ločila s frakcionirano kristalizacijo (kristal); 1000 t jalovine vsebuje le 2–3 mg radija. Radij je pomembna snov za jedrske raziskave in v medicini.

Sorodna gesla: aktinij | anemija | barij | Curie, Marie | emanacija | embriopatija | izotopsko zdravljenje | kristal | Machejeva enota | medicina | obsevanje | radioaktivnost | rak | uran | zemljoalkalijske kovine


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek