Celovec (Klagenfurt [klágənfurt]), mesto v Avstriji, glavno mesto zvezne dežele Koroška, leži v Celovški kotlini, ob Vrbskem jezeru in Glini, 90.000 preb.; zgodovinsko mestno jedro (renesansa); sedež krških škofov, arhiv, univerza (ustanovljena 1970), pedagoška akademija, muzeji, gledališča; elektroindustrija, strojna, živilska, lesnopredelovalna, gradbena industrija, industrija nasladil, obrt, znani lesarski sejem, strokovni gastronomski in turistični sejem; letališče, plovba po Vrbskem jezeru.

Zgodovina: rimsko naselje Aquilavicu je morda dalo slovensko ime kraju, ki je bil ob omembi 1195 majhen trg; po 1270 mesto z obzidjem, od 1518 glavno mesto dežele v lasti stanov; ureditev prekopa do Vrbskega jezera. V drugi polovici 16. st. je v Celovcu prevladal protestantizem, v mestu tudi slovenski pridigarji; od 1787 sedež katoliške krško-celovške škofije. Sredi 19. st. je bila okolica še povsem slovenska, tudi polovica meščanov je bila Slovencev, Celovec pa nekaj časa najpomembnejše slovensko kulturno središče: 1848 Slovensko društvo, 1852 Društvo (Družba) sv. Mohorja, 1863 slovenska čitalnica, izhajanje vrste slovenskih časnikov itd.; vse do danes je tam sedež osrednjih kulturnih, političnih in gospodarskih združenj ter zavodov koroških Slovencev (mdr. od 1957 slovenska gimnazija); po uradnih podatkih 1991 v Celovcu 1680 slovenskih prebivalcev.

Sorodna gesla: Celovška ravnina | Glina | Gosposvetsko polje | Koroška | krško-celovška škofija | Mohorjeva družba | Virun


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek