Termania - Veliki splošni leksikon

banke, gospodarske organizacije, katerih poslovni predmet je opravljanje denarnih storitev (denarni in kreditni posli). Delijo se na centralne banke (emisijske banke) in poslovne banke. Poslovne banke so po zakonu o bankah in hranilnicah (ZBH) bančne ustanove, ki za svoje komitente opravljajo bančne posle, npr. sprejemajo denarne vloge, opravljajo posle plačilnega prometa ipd. Dovoljenja za poslovanje banke izdaja Banka Slovenije, dovoljenje je lahko neomejeno ali omejeno. – Evropska zgodovina bančništva se je začela v s. Italiji (Casa di San Giorgio v Genovi 1407). Prvi bančni posel je bila menjava kovancev; pri tem je bila za preštevanje denarja potrebna velika miza, la banca. V srednjem veku so bile banke že na vseh večjih trgovskih in sejemskih mestih. V drugi polovici 19. st. so se začeli procesi združevanja, nastale so velike banke. – Bančni posli se delijo na: 1. aktivne posojilne posle: odobravanje kratkoročnih in dolgoročnih kontokorentnih, diskontnih, lombardnih, akceptnih, avalnih posojil in dolgoročnih hipotekarnih posojil ter komunalnih posojil; 2. pasivne posojilne posle: sprejem kontokorentnih, depozitnih in hranilnih vlog ter dolgoročnih posojil na trgu kapitala (z izdajo obveznic); 3. organizacije plačilnega prometa: prenos deviz in devizni promet, čekovni, menični in bremepisni inkaso ter menjalniški posli; 4. poslovanje z vrednostnimi papirji: nakup in prodaja vrednostnih papirjev po naročilu komitentov ali za svoj račun, nove izdaje vrednostnih papirjev, shranjevanje in upravljanje z vrednostnimi papirji za komitente. Bančni sistem države je določen a) z organizacijo in funkcijo centralne banke ter z njenim razmerjem do države in do poslovnih bank; b) z nalogami in strukturo poslovnih bank, te lahko kot specializirane banke opravljajo le določene posle, kot univerzalne banke pa, razen hipotekarnih, načeloma vse bančne posle. – ZBH sistemizira banke v skupine: 1. banke, 2. podružnice tujih bank, 3. poštne hranilnice, 4. hranilnice, 5. hranilno-posojilne službe. Banke lahko opravljajo denarne in posojilne posle na domačem trgu ali v odnosih do tujih oseb.

Največje banke (v letu 2002) po bilančni vsoti v mlr. EUR

Europa		Svet
1. UBS (Švica)	794,7	1. Mizuho Financial Group (Japonska)	1015
2. Deutsche Bank (Nemčija)	758,4	2. Citigroup (ZDA)	957,9
3. BNP Paribas (Francija)	710	3. Sumitomo Mitsui Banking Corporation (Japonska)	865,4
4. HypoVereinsbank (Nemčija)	691	4. UBS (Švica)	794,7
5. HSBC Holdings (Velika Britanija)	653	5. Deutsche Bank (Nemčija)	758,4
6. Schweizerische Kreditanstalt (Švica)	607	6. HypoVereinsbank (Nemčija)	691
7. Credit Suisse Group (Švica)	598,3	7. HSBC Holdings (Velika Britanija)	653
8. ABN Amro (Nizozemska)	556	8. Schweizerische Kreditanstalt (Švica)	607
9. Commerzbank AG (Nemčija)	422	9. Credit Suisse Group (Švica)	598,3
10. Dresdner Bank (Nemčija)	413	10. Bank of America (ZDA)	576,5

Največje banke v Sloveniji (v letu 2002)

	bilančna vsota (v mlr SIT)	število zaposlenih
1. Nova Ljubljanska banka d. d.	1981	3953
2. NKBM d. d.	517	1574
3. Abanka Vipa d. d.	389	637
4. SBD d. d.	360	1052
5. Banka Koper d. d.	282	787
6. Banka Celje d. d.	252	675
7. Gorenjska banka d. d.	227	513
8. Bank AustriaCreditanstalt d. d.	176	246
9. Reiffeisen Krekova banka d. d.	92	287
10. Poštna banka d. d.	87	211

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek