f,
1. jezikoslovje: 1) sedma črka slovenske abecede, razvita iz grške digame; 2) okrajšava za feminum, slovnični ženski spol.

Sorodna gesla: digama | ženski spol
2. glasba: četrti ton diatonične lestvice C-dur (diatonika); oznaka za trizvoke in tonske načine: f za f-mol, F za F-dur, tudi okrajšava za forte.

Sorodna gesla: diatonika | fes | fis | forte | lidijski
3. merilna tehnika: okrajšava za mersko predpono femto-.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek