avtomatizacija, razvoj, uravnava in uporaba postopkov za razbremenitev ljudi z uporabo avtomatov, posebej na področju proizvodnje, trgovine, uprave, prometa, gospodinjstva, zdravstva in vojske. Avtomatizacija prihrani delovno silo in zmanjša proizvodne stroške serijskih proizvodov, pri čemer se stroški prelagajo s plač na investicijske stroške za avtomatizirane naprave. Industrijska konkurenca, stanje trga delovne sile in naraščajoče potrebe pogosto narekujejo uporabo avtomatizacije. Prvi pogoj za to sta normiranje predmetov in blaga ter avtomatizaciji primerna konstrukcija. Možnost za preureditev je že stara (ura kot avtomatski merilnik časa), vendar se avtomatizacija razvija hitreje od 1880 in posebej od druge svetovne vojne; pri tem uporablja možnosti, ki jih ponuja elektronika. Zgodnji primer avtomatizacije z (mehansko) povratnim sklopom je regulacija hitrosti parnega strojaJ. Watta (1788). Sestavljena je iz centrifugalnega regulatorja, ki v odvisnosti od števila vrtljajev zapira ali odpira dovod pare in s tem zagotavlja enakomerno hitrost stroja tudi pri razl. obremenitvah. Ta postopek se imenuje povratni sklop zato, ker krmiljena velikost (dovod pare) prek števila vrtljajev sama povratno deluje na krmilni instrument. Takšni povratni sklopi ohranjajo neko spremenljivo količino konstantno na ozkem območju. Drug predstavnik avtomata s povratnim sklopom je termostat, ki ohranja temperaturo prostorov ali posod (npr. hladilnika, sušilnice) konstantno, ne glede na nihanja zunanje temperature. Pri avtomatizaciji se uporablja tudi magnetizem, njegova uporaba je mnogovrstna: krmiljen elektromagnet, zvočni trak, ki v vsakem trenutku omogoča branje shranjenih informacij, ali magnetni trak, ki lahko sproži pravočasne krmilne signale. Fotoelektričnost omogoča avtomatizaciji široko uporabno področje nekontaktnega krmiljenja. Svetlobna zavesa npr. avtomatično izklopi delovni stroj, če je delavec ogrožen. Najnovejši napredki v industriji avtomatizacije so komaj še pregledni. Za predhodnika lahko štejemo ameriški avtomatski žitni mlin Oliverja Evansa (1784) in francoske statve J. M. Jacquarda (1801), pri katerih je bil vzorec krmiljen z luknjano kartico. Prelomnice za razvoj popolne avtomatizacije so bile: 1. razvoj strojev za prenos, s katerimi je bil obdelovanec poslan naprej in postavljen v pravilen obdelovalni položaj. Te transportne naprave so razporejene premočrtno ali krožno. Posebej so bile razvite v industriji avtomobilskih motorjev (H. Ford; 80 valjnih blokov v eni uri na eni napravi) in so posegle na številna druga področja. Menjava obdelovanca med obdelovalnimi stroji zahteva čas (taktni čas); če je ta kratek, je izkoristek velik; 2. vgradnja kontrolnih orodij, tj. naprav, ki rezultat delovnega poteka preskusijo in stroj v primeru napake ustavijo (sistem da-ne) ali javijo napako oz. korigirajo nadaljnji delovni potek; 3. naprave eno- ali večnadstropnih pomnilnikov, ki so vgrajene med glavami ter delno obdelane obdelovance pri motnjah (npr. pri menjavi orodij) shranijo in šele po odpravi motnje pošljejo naprej; 4. razvoj avtomatskih obdelovalnih strojev; 5. prilagoditev konstrukcije izdelkov na tehnične možnosti in najmanjše stroške avtomatizacije. Popolna avtomatizacija zahteva obsežno vnaprejšnje preučevanje obratovalne, gospodarske in socialne politike: raziskava tržišča, dolgoročna možnost prodaje, razpoložljiva delovna sila, nove zahteve po izobrazbi in nadaljnjem izobraževanju, potreba po prešolanju in njene nevarnosti, sprememba možnosti napredovanja, posebej v uradih, drugačne delovne obremenitve, dolgoročno skrajšanje delovnega časa. Uporaba avtomatizacije je razširjena na celotnem področju pretoka energije, materiala in informacij, npr. v avtomatski analizi kemijskih izdelkov, zdravstvenih sredstev in njihovega tabletiranja, polnjenja in pakiranja, v oljnih rafinerijah, tekstilni industriji, pri gradnji strojev in naprav (npr. letala, pisalni stroji, radijske, teleksne in televizijske naprave), gospodinjskih napravah (npr. pralni stroji), proizvodnji živil in nasladil, prometa (npr. avtomatsko krmiljenje semaforjev, železniških kretnic, podzemnih železnic, letal, raket) in na znanstvenem področju, npr. v meteorologiji, medicini, pri delovanju jedrskih elektrarn, raziskovanju vesolja in nenazadnje pri preživljanju prostega časa.
Dostopnost