1. botanika [grško], veda o rastlinah, opisovalno-primerjalna znanost, ki preučuje obliko in zgradbo rastlin; področja: sistematika, morfologija, histologija, paleobotanika (paleontologija).
Sorodna gesla: biologija | geobotanika | histologija | morfologija | paleontologija | sistematika2. botanika, znanost, ki ob pomoči kemije in fizike raziskuje življenjske procese rastlin; področji sta posebej fiziologija in ekologija. Druga specialna področja (npr. genetika, filogenija, fitogeografija) temeljijo na povezovanju prve in druge ali na povezovanju z drugimi vedami.