1. botanika [grško], veda o rastlinah, opisovalno-primerjalna znanost, ki preučuje obliko in zgradbo rastlin; področja: sistematika, morfologija, histologija, paleobotanika (paleontologija).

Sorodna gesla: biologija | geobotanika | histologija | morfologija | paleontologija | sistematika
2. botanika, znanost, ki ob pomoči kemije in fizike raziskuje življenjske procese rastlin; področji sta posebej fiziologija in ekologija. Druga specialna področja (npr. genetika, filogenija, fitogeografija) temeljijo na povezovanju prve in druge ali na povezovanju z drugimi vedami.

Sorodna gesla: ekologija | fiziologija
3. botanika, aplikativna botanika s praktičnimi cilji: mdr. vzgoja rastlin (rastlinska pridelava), boj proti rastlinskim boleznim (zatiranje bolezni in škodljivcev), rastlinske droge.

Sorodna gesla: rastlinska pridelava | zatiranje bolezni in škodljivcev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek