eksperimentalna psihologija [latinsko-grško], pojem, ki obsega vse psihološke raziskave, pri katerih se uporabljajo eksperimentalne metode; od druge polovice 19. st. (psihologija čutov, psihofizika) so eksperimentalno psihologijo uporabljali v različnih smereh psihologije pri raziskovanju vse bolj zapletenih odnosov (zaznavanje, spomin, učenje, čustva, motivi, socialni procesi itd.), izboljšali kvantitativne tehnike analize (statistika) in primerjali izsledke z ugotovitvami poskusov z živalmi; le redko lahko dosežemo znanstvene eksperimentalne kriterije poljubne ponovljivosti in nadzorovanosti spremenljivk v strogem pomenu, razen pri osnovnih psihičnih dogajanjih; to velja še zlasti za psihološke teste.
Dostopnost