jajčece (jajčna celica), ženska spolna celica višjih rastlin, večceličnih živali in človeka, ki nastane v spolnih žlezah iz praspolnih celic s povečanjem celične mase in z zmanjšanjem števila kromosomov na polovico (redukcijska delitev jedra; mejoza). Bistveni deli so celično jedro (jedro jajčeca) s haploidnim številom kromosomov (dednost, kromosomi), citoplazma in hranivo v obliki rumenjaka. Količina hraniva in način njegove razporeditve v jajčecu vplivata na brazdanje. Pri neenakomerni razporeditvi rumenjaka nastaneta s citoplazmo bogat animalni pol in s citoplazmo reven vegetativni pol jajčne celice. Razvoj jajčeca se začne po oploditvi (izjema partenogeneza). Jajčna celica je zaščitena z jajčnimi ovojnicami. Najbolj raziskana so ptičja jajčeca: jajčna celica, obdana z vitelinsko membrano, je iz tankega sloja citoplazme, ki obdaja rumenjak; ta je prepreden s koncentričnimi sloji belega rumenjaka; zarodek se razvije iz predela plazme, ki leži nad rumenjakom in ga označujemo kot blastodisk (pri oplojenih jajčecih je ta bistveno večji kot pri neoplojenih). Jajčeca se v jajcevodu (za nadaljnje prehranjevanje zarodka) obda z beljakom; notranji, najbolj gost sloj se vrvičasto (beljakovinske vrvice, halaze) napenja od rumenjaka proti obema poloma in ga tako drži v visečem položaju; na koncu se v jajcevodu okrog beljaka izločijo še notranja in zunanja lupinska ovojnica ter apnenčasta lupina; na topi strani jajčeca je med ovojnicama zračna votlinica. Velikost živalskih jajčec je odvisna predvsem od količine hraniva: največja so ptičja jajca, razmeroma velika so pri plazilcih, dvoživkah, ribah in tudi pri razl. skupinah nevretenčarjev, npr. pri žuželkah; nasprotno pa so z rumenjakom revna jajčeca sesalcev mikroskopsko majhna in se prehranjujejo ob pomoči materinega organizma. – Pri cvetnicah nastajajo jajčeca v embrionalni vrečki semenske zasnove.
Dostopnost