Snoj, Jože, slovenski pesnik in pripovednik, *17.3.1934 Maribor; poezija prehaja iz tradicionalne v avantgardno (Konjenica slovenskih hoplitov, 1968, Nenadoma v velikem prostoru sami, 1971, Lila akvareli, 1977), pozneje palimpsestno (Žalostinke za očetom in očetnjavo, 1984) in vse bolj poduhovljeno (Čudenja in zrenja, 1990, Duhovne pesmi, 1993, Dom otožje: cirriculum vitae v verzih, 1994, Pod nebje, 2002, Poslikava notranjščine, 2004). Romani Hodnik (1969), Negativ Gojka Mrča (1971), Jožef ali zgodnje odkrivanje srčnega raka (1978) sodijo v evropski modernizem, umetniško izjemna sta razideologizirana Gavžen hrib (1982) in Fuga v križu (1986) o drugi svetovni vojni. Tudi plodovit mladinski pesnik (mdr. Lajna drajna, 1971, Pesmi za punčke in pobe, 1984) in pripovednik (Avtomoto mravlje, 1975, Domen Brezdomni in deklica Brezimena, 1985, Palčki so!, 1989, Jutro sveta, 1991).
Dostopnost