veka (palpebra), gibljiva vezivna ploščica, ki varuje oko pred svetlobo, izsušitvijo in tujki. Veka je zunaj pokrita s tanko kožo, znotraj pa jo odeva sluznica, imenovana veznica. V zavihu veznice leži v zgornjem kotu solzna žleza (glandula lacrimalis). Utrip veke vlaži površino očesa in potiska solze po solznih izvodilih v nosno votlino. V zgornji veki so lojnice (Meibomove žleze), ciliarne žleze in znojnice (Mollove žleze). Očesna reža se zapre s skrčenjem krožne očesne mišice, ki je del mimičnega mišičja obraza. Odpira jo mišica dvigovalka veke (musculus levator palpebrae). – Krč veke blefarospazem. – Vnetje veke blefaritis.

Sorodna gesla: blefaritis | blefarospazem | entropij | epikant | halacion | hordeol | ksantom | Meibomove žleze | tarsus | veznica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek