Hölderlin [héldərlin], Johann Christian Friedrich, nemški pesnik, *20.3.1770 Lauffen (Neckar), †7.6.1843 Tübingen; v tübinškem izobraževalnem zavodu študiral teologijo (prijateljstvo z G. W. F. Heglom in F. .W. J. von Schellingom), po 1794 domači učitelj, mdr. pri frankfurtskem bankirju Gontardu (1796–98), zaljubljen v njegovo ženo Susette (Diotima), nato v Švici (1801), v Bordeauxu (1802), od tam se je vrnil duševno bolan. Po okrevanju 1804 knjižničar v Homburgu, 1806 v sanatoriju, od 1807 pa do smrti ga je negoval neki tübinški mizar.
1793 so pod Schillerjevim vplivom nastale patetične Himne (Hymnen) in Elegije (Elegien). Avtobiografski lirski roman v pismih Hyperion (1797–99; sl. 1998) v ritmični prozi opisuje neuspeh mladega idealista, ki skuša ustvariti novo enotnost človeka, boga in narave po grškem zgledu. Nedokončana drama Empedoklova smrt (Empedokles Tod, 1797–1800) razlaga filozofovo smrt kot mistično žrtvovanje življenja pesnika in jasnovidca. Jezikovno bogate Pesmi (Gedichte, 1799) povezujejo tožbe nad izgubljenim grštvom in upanje v njegovo duhovno obnovo; v pozni liriki (1801–08) v zgoščenem in slikovitem jeziku obravnava najgloblja vprašanja, povezavo krščanskega in idealnega grštva. Prevajal tudi iz grščine (Pindar, Sofokles). V slovenščini izbor poezije 1978.

Sorodna gesla: elegija | Hegel, Georg Wilhelm Friedrich | Jouve, Pierre-Jean | nemška književnost | nemški idealizem | neohumanizem | oda | Pindar | Schelling, Friedrich Wilhelm Joseph von | Sofokles | svobodni ritmi | Tübingen | Weinheber, Josef


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek