srbska vstaja, prvi in drugi srbski upor proti turški oblasti 1804–13 in 1815 (Srbija). 1799 obnovljena janičarska oblast v Beograjskem pašaluku in poboji več srbskih vaških knezov januarja 1804 so sprožili prvo srbsko vstajo; v njej so februarja–julija 1804 Srbi pod vodstvom Đorđa Petrovića, imenovanega Karađorđe (Karađorđević) osvobodili ves pašaluk ter 1805–06 odbili več turških napadov; začeli so vzpostavljati svojo lastno srbsko upravo, sodstvo in šolstvo (1808 mdr. ustanovljena »Velika šola« v Beogradu); boji so se obnovili 1809 in ko se je Rusija 1812 prenehala vojskovati s Turčijo, je ta 1813 ponovno zasedla celoten beograjski pašaluk ter obnovila prejšnji strogi režim. Zato je že 23.4.1815 izbruhnila druga srbska vstaja pod vodstvom Miloša Obrenovića; ta je po nekaj vojaških zmagah v dolgoletnih pogajanjih Srbom pridobil trajno notranjo avtonomijo (z akermansko konvencijo 1826 in sultanovima hatišerifoma 1830 in 1833), sebi pa dedno knežjo oblast.
Dostopnost