vest, vpogled v nravno dobro nasploh in še posebej dolžnosti, ki so posledica tega (glede na svobodo človekovega delovanja); v ožjem pomenu je vest nravna zmožnost za razsojanje, ki posameznika obvezuje v njegovem osebnem delovanju in se kaže v izbiri med vrednotami vsakega nravnega dejanja. Tega vest odobrava ali pred njim svari, po dejanju potrdi ali zavrne (v kesanju, občutku krivde, spodbudi, da popravi škodo). Vest je pogosto označena tudi kot »notranji glas«. Vest je izraz sveta vrednot in norm. Te se v posameznih kulturah zelo razlikujejo med seboj (Nadjaz). Norme so utemeljene bodisi v religiji (v božji volji) bodisi družbeno-etično (zaradi človekove potrebe po normah in družbenih zahtevah). M. Heidegger in J.-P. Sartre sta poskušala vest utemeljiti filozofsko na podlagi človekovega eksistencialnega stanja.

Sorodna gesla: Heidegger, Martin | kesanje | krivda | Nadjaz | občutek krivde | Sartre, Jean-Paul


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek