človek, 1. splošno:edini danes živeči rod (Homo) z edino vrsto (Homo sapiens) iz družine Hominidae, ki jo uvrščamo v red prvakov. Človek zavzema najvišje mesto v živalskem sistemu in spada skupaj z giboni (Hylobatidae) ter velikimi človeku podobnimi opicami (Pongidae) v naddružino človeku podobnih opic (Hominoidea). Za glavo je značilen velik možganski del lobanje z ustrezno velikimi možgani; močno nagubana skorja velikih možganov, ki imajo visok čelni reženj; zatilnična odprtina leži izrazito na bazi lobanje; kratek obrazni del lobanje je premaknjen pod možganskega, le nos in brada štrlita nekoliko naprej (v nosu se vdihani zrak navlaži, segreje in delno prečisti, brada je okrepljeni del spodnje čeljustnice); zaprt in parabolično ukrivljen zobni lok z majhnimi podočniki; trup: hrbtenica, ki poteka vzdolž sredine hrbta in ima dve krivini, deluje kot vzmetna os in blaži tresljaje, ki nastajajo pri hoji; vzravnan trup se opira na široko in skledasto oblikovano medenico; izbočena zadnjica se razvije zaradi močnih zadnjičnih mišic, ki omogočajo vzravnano držo trupa; okončine: noge so daljše kot roke; specializirano stopalo z zelo razvito petnico, stopalo močno in obokano, palec na nogi vzporeden s preostalimi prsti in slabo gibljiv; roka je bolj specializirana kot pri opicah, večja sposobnost zahtevnejših in natančnejših opravil; koža, lasje in mehki deli telesa: manjša poraščenost po telesu; poraščeni deli so na glavi, pod pazduhami in v okolici zunanjih spolnih organov, pri moških tudi brada; v koži je veliko žlez znojnic, barva kože je zelo razl.; pri ženskah so razvite prsi, ki so sestavljene iz mlečnih žlez in maščobnega tkiva.
Sorodna gesla: človek | giboni | prvaki | velike človeku podobne opice2. antropologija:naprej usmerjene oči, peteroprstna roka in stopalo, oprijemalni palec, dve ločeni kosti v podlahti, v zapestju vrtljiva roka, število vretenc in zgradba notranjih organov so značilnosti, po katerih je človek podoben drugim prvakom, še posebej človeku podobnim opicam. Tesnega sorodstva z njimi ne potrjuje samo morfologija (telesne značilnosti), temveč tudi molekularno biološke značilnosti in zgradba kromosomov. Sposobnost mišljenja je pri višje razvitih opicah že nekoliko podobna kot pri človeku. Z naprej usmerjenimi očmi gleda stereoskopsko, z roko, ki se je zaradi svoje vloge pri premikanju (plezanje) razvila v oprijemalni organ in v organ za natančno prijemanje predmetov, lahko otipa in stvari drži. Izjemen razvoj možganov, posebej skorje velikih možganov, je omogočil razvoj mentalnih in kognitivnih sposobnosti (npr. sposobnost dojemanja, abstraktnega mišljenja), ki poleg nekaterih telesnih značilnosti človeka najbolj izrazito ločujejo od drugih organizmov. Razvoj človeka (evolucija) se je začel v srednjem in zgornjem miocenu v skupini skupnih prednikov človeka in človeku podobnih opic (Proconsul, Dryopithecinae, starost posameznih najdb je 22–6 mln. let). Njihove najbolje ohranjene najdbe so našli v v. Afriki. Ob odkritju delov čeljusti Ramapithecusa v Indiji so menili, da je neposreden človekov miocenski prednik, a so to pozneje ovrgli. Ramapitek je izumrla opica iz skupine Driopitekov. Najstarejši pravi hominid je Australopithecus, njegove najdbe iz Afrike (Laetoli, Hadar) so stare do 3,6 mln. let. V nakaterih najdiščih so skupaj našli ostanke gracilne in robustne oblike Australopithecusa. Verjetno so se v bolj človeku podobne oblike razvijale le gracilne oblike, robustne pa izumrle. Naslednja stopnja v razvoju človeka je Homo habilis, ki je bil prednik Homo erectusa. V tej fazi razvoja posamezne stopnje niso popolnoma pojasnjene, nedvomno pa sta se morali najprej razviti pokončna drža in dvonožna hoja (bipedija), nato pa so se začeli razvijati možgani precej hitreje kot pri predstavnikih višje razvitih opic. Zanesljivi najdbi Australopithecusa sta znani samo iz Afrike (primerjaj Meganthropus). Izdelovanje kamnitega orodja (prodnjaki) se je začelo pred 2,6 mln. let. Najpozneje pred 1,6 mln. let se je pojavil Homo erectus, ki je bil že bolj podoben sodobnemu človeku in je izdeloval kamnito orodje starejšega paleolitika, tj. pestnjake ter clactonienske odbitke. Homo erectus je živel v Afriki, v jv. Aziji in tudi Evropi. Razvoj človeka se je nadaljeval v Homo sapiensa. Njegove arhaične oblike so znane že iz srednjega pleistocena (najstarejše so stare 400.000 let). Iz arhaičnih oblik se je razvil Homo sapiens sapiens (najstarejša najdba iz Kafzeha). V Evropi se je iz arhaičnih oblik Homo sapiensa razvil neandertalec (Homo sapiens neanderthalensis). Zgodnje oblike Homo sapiensa so še zelo podobne Homo erectusu, najbolj izrazite spremembe so povečana lobanjska prostornina, ortognatija obraza, zaokroževanje zatilja in senčnih predelov lobanje.
Dostopnost