Puščavski vihar, operacija med drugo zalivsko vojno (17.1.–25.2.1991) med zavezniškimi silami in iraško armado pod vrhovnim poveljstvom ameriškega generala H. N. Schwarzkopfa.
Zgodovina Po iraški zasedbi in priključitvi Kuvajta (Irak, Kuvajt) ter obsodbi OZN tega dejanja se je v okviru operacije Puščavski ščit začelo premeščanje enot ZDA v Perzijski zaliv. Do konca 1990 se je oblikovala koalicija 26 držav in te so namestile vojaške sile na območju Zaliva. Pod vplivom vlade ZDA kot najmočnejšega koalicijskega partnerja je OZN od Iraka zahtevala umik iz Kuvajta (rok do 15.1.1991). Ker intenzivna diplomatska dejavnost ni rodila sadov, so se 17.1.1991 začele vojaške dejavnosti.
Vojni cilji Osvoboditev Kuvajta in uničenje iraških zalog jedrskega in kemičnega orožja, poleg tega naj bi Irak sprejel resolucije OZN. Vojna se je začela z bombardiranjem vojaških ciljev v Iraku in Kuvajtu. Zavezniške sile so kmalu dobile premoč v zraku in uničile iraško vojno mornarico. Z napovedjo osvoboditve Palestine in Libanona je poskušal predsednik S. Husein svojo napadalno vojno spreobrniti v arabsko osvobodilno vojno pod svojim vodstvom proti z. kolonializmu; to mu je prineslo podporo PLO, vendar se je s tem osamila. Od 18.1.1991 je Irak začel obstreljevati Izrael in Saudovo Arabijo z raketami Scud. Poskus, da bi tako izzval Izrael k vojaški reakciji in da bi kot posledica arabske države izstopile iz koalicije, je propadel. Ker je Irak uporabil nafto za orožje (spuščanje nafte v Perzijski zaliv, razstrelitev ok. 700 kuvajtskih naftnih črpališč), je povzročil naravno katastrofo največjih razsežnosti, vendar pa vojaških učinkov ni bilo. 24.2.1991 se je začela kopenska ofenziva za osvoboditev Kuvajta in v štirih dneh je bila iraška vojska poražena. Pogoji za prekinitev ognja so bili sicer: 1. takojšnja izročitev vojnih ujetnikov in padlih ter državljanov tretjih držav; 2 izpustitev vseh kuvajtskih zapornikov; podatki o minskih poljih; 3. uresničitev vseh resolucij OZN; formalni preklic priključitve Kuvajta; privolitev v odškodnino za vso nastalo škodo. Po koncu vojnih dejavnosti je imela zavezniška stran 139 mrtvih, 56 pogrešanih in 13 vojnih ujetnikov; na iraški strani je bilo po najnovejših ocenah 8000–25.000 žrtev (brez civilnih).
Dostopnost