razpadni nizi (radioaktivni nizi), vrste radioaktivnih izotopov, v katerih vsak naslednji izotop nastane z razpadom prejšnjega. Nekatera jedra lahko razpadejo na več načinov: z razpadom α, z razpadom β ali oddajo sevanja γ. Iz teh jeder lahko nastaneta dva razl. razpadna produkta, zato v grafični podobi razpadnih nizov nastopijo razvejitve (radioaktivnost). Po določenem času se v razpadnem nizu vzpostavi radioaktivno ravnovesje; v časovni enoti razpade enako število delcev posameznega izotopa, kakor jih nastane. Množina vmesnih produktov tako ostaja konstantna, dokler ne zmanjka začetnega izotopa. Naravni razpadni nizi se začnejo z izotopi, ki nastopajo v naravi, in se končajo s stabilnim izotopom svinca ali bizmuta. Po njihovih začetnih izotopih jih imenujemo uran-radijev niz, uran-aktinijev niz, torijev niz in neptunijev niz, ki je v naravi zaradi kratkih razpadnih časov njegovih izotopov že potekel; lahko ga sprožijo umetno iz umetno izdelanega neptunija 237. Umetni razpadni nizi se začnejo z umetno pridobljenimi izotopi; v primerjavi z naravnimi imajo manj vmesnih stopenj in so tudi bolj kratkoživi.
Dostopnost