Teotihuacán ([teotihuakán], azteško, ‘tam, kjer živijo bogovi’), ruševine mesta v Mehiki, s. od Ciudad de Méxica; zgradili so ga po začetku našega štetja, požgali pa ok. 600. Ob skoraj 2 km dolgi mestni osi, t. i. Cesti mrtvih, so t. i. Piramida lune, Piramida sonca (visoka še 64 m, stranice dolge 210 m, zgrajena kmalu po začetku našega štetja) in Kecalkoatlovo svetišče s kamnitimi kipi boga dežja in Pernate kače. Okoli svetišč so bili na 18 km2 kot na šahovnici razporejeni bivališča odličnikov ter stanovanjske in rokodelske četrti za pribl. 60.000 preb. Čudovite freske, kamniti kipi, kamnite maske in lončevina, ki so jo pogosto na veliko proizvajali v modelih, okraševali z vpraskaninami ali štukaturami, dokazujejo umetniško raven izdelkov tega najpomembnejšega kulturnega središča Mezoamerike. Vpliv teotivakanske kulture, ki je segal do Majev (tahinska kultura, Cholula), je slonel na politični moči, verskem spoštovanju ali na intenzivni trgovini. Njen propad je pomenil zaton klasičnega obdobja stare Mehike.